Akcijska skupina FORTUNA v Pomurju: Manj ovir, več dostopa za zdravstveno oskrbo Romov in Rominj
V Pomurju je v okviru dvoletnega projekta mednarodnega projekta FORTUNA, ki ga vodi Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES Maribor), v minulih mesecih bila vzpostavljena akcijska skupina za raznolikost in vključevanje.
Projekt FORTUNA, ki poteka hkrati v Sloveniji in Srbiji, se sicer osredotoča na preseganje diskriminacije, krepitev zaupanja ter izboljšanje komunikacije in kulturne občutljivosti v zdravstvu. Analiza, opravljena v okviru projekta, je pokazala, da se romsko prebivalstvo kljub ustavno zagotovljenim pravicam še vedno sooča s številnimi sistemskimi ovirami, predsodki in nezaupanjem.
Kot poudarja mag. Ana Pavlič, programska direktorica IPES: “Zdravstveni delavci imajo ključno vlogo pri zagotavljanju pravičnega dostopa in kakovostne oskrbe za vse paciente, tudi za marginalizirane skupnosti, kot so Romi. Vendar pa, denimo, analize opravljene v sklopu projekta FORTUNA, kažejo, da je v Sloveniji kar 83 % Romov in Rominj prepričanih, da bodo deležni drugačne obravnave zgolj na podlagi njihove etnične pripadnosti, tri četrtine vseh – na podlagi doživetega – meni, da bodo deležni nesramnega odnosa s strani zdravstvenega osebja.”
Ana Pavlič, IPES
Od podatkov k družbenemu razmisleku
Nedavni dogodki v Novem mestu, ki so v javnem diskurzu vnovično sprožili razpravo o vprašanjih vključenosti in demokraciji, so po besedah mag. Ane Pavlič, programske direktorice IPES, znova razgalili družbene predsodke in plehko razumevanje integracije: “Način na katerega govorimo o Romih in Rominjah, veliko pove o nas samih. Zadnji dnevi in tedni so pokazali da je v naši družbi še vedno prisoten ponotranjen anticiganizem, ki se razplamti v trenutkih, ko namesto, da bi se vprašali o vzrokih brezizhodnih situacij, ki so pogosto rezultat sistemske revščine, izključenosti in drugih pomanjkljivosti, raje odločimo za rokohitrsko discipliniranje in nestrpnemu vzdušju všečno obsojanje celotne skupnosti. Če bi se resno želeli pogovarjati o vključevanju, bi morebiti raje začeli z razmislekom, kdaj in zakaj je integracija postala le drugo ime za prilagajanje manjšine večini. Zidove diskriminacije, rasizma, seksizma in homofobije lahko rušimo le skupaj – z dialogom, ne z nadzorom,” poudarja Pavlič.
Akcijska skupina v Pomurju: Konkretne rešitve
Slovenska akcijska skupina FORTUNA, ki deluje v Pomurju, se je izkazala kot učinkovit prostor za dialog med institucijami in romsko skupnostjo. V razpravah so udeleženci izpostavili, da so glavni izzivi dostopa do zdravstva povezani s komunikacijskimi vrzelmi, pomanjkanjem empatije, nezaupanjem in nizko zdravstveno pismenostjo.
Le 17,5 % romskih žensk v Sloveniji se udeležuje presejalnih pregledov za raka dojk, v primerjavi z več kot 70 % večinskega prebivalstva. Podobno je v Srbiji, kjer se manj kot 20 % odraslih Romov zaveda pomena nacionalnih programov cepljenja.
Na podlagi teh in številnih drugih ugotovitev je skupina pripravila nabor ukrepov, ki bodo vključeni v načrte raznolikosti zdravstvenih ustanov, ki bodo v skupno desetih zdravstvenih ustanovah v obeh državah implementirani v naslednjih mesecih. Slednji predvidevajo:
- prevajanje ključnih informacij v romski jezik in enostavno slovenščino,
- vključevanje romskih mediatorjev v zdravstveno komunikacijo,
- vzpostavitev anonimnih povratnih mehanizmov,
- usposabljanja o kulturni kompetentnosti in preprečevanju diskriminacije,
- ter izboljšave fizične in organizacijske dostopnosti (od fleksibilnih terminov do jasnejših navodil in vizualne signalizacije).
“Rešitve morajo delovati na terenu”
“Rešitve morajo biti izvedljive na terenu in vgrajene v rutino ustanov,” poudarja Peter Beznec, direktor Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota (CZR), ki je eden ključnih članov več-deležniške akcijske skupine za raznolikost in vključevanje v Sloveniji. Po njegovih besedah so načrti za raznolikost, ki jih bodo v prihodnjih mesecih prevzele izbrane zdravstvene ustanove v Sloveniji in Srbiji, usmerjeni v konkretne, preverljive spremembe.
Cilj projekta je jasen – zgolj trajno sodelovanje med institucijami in romskimi skupnostmi, ki bo temeljilo na zaupanju, razumevanju in enakopravnosti, lahko prispeva k zagotavljanju temeljne pravice vseh nas – pravice do zdravja
