Pomurje lani preseglo milijon turističnih prenočitev, prihodnost pa turistični deležniki vidijo v večji vrednosti ponudbe

Pomurje je v letu 2025 zabeležilo več kot milijon turističnih prenočitev, vendar nadaljnji razvoj turizma ne bo temeljil zgolj na privabljanju večjega števila obiskovalcev. Priložnost je predvsem v podaljševanju njihovega bivanja, povezovanju lokalnih ponudnikov in oblikovanju kakovostnejših turističnih doživetij.

Pomurski turizem ima dolgo tradicijo, pri čemer pomemben del ponudbe predstavlja termalni in zdraviliški turizem. Ob tem imajo za razvoj regije pomembno vlogo tudi reka Mura, Goričko, vinorodna območja, lokalna gastronomija, kulturna dediščina, podeželje in številni manjši ponudniki.

Podatki za leto 2025 kažejo, da je Pomurska statistična regija zabeležila 329.333 prihodov turistov in 1.028.478 prenočitev. V primerjavi z letom 2024 se je število prihodov povečalo za približno 3,1 odstotka, število prenočitev pa za približno 2,8 odstotka. Domači gostje so ustvarili 55 odstotkov vseh prenočitev, tuji pa 45 odstotkov. Med pomembnejšimi tujimi trgi so Avstrija, Češka, Nemčija in Hrvaška.

Povprečna doba bivanja je znašala približno 3,1 prenočitve na prihod. Prav zato se kot eno ključnih vprašanj nadaljnjega razvoja postavlja, kako obiskovalce spodbuditi, da v regiji ostanejo dlje in da pri svojem obisku vključijo čim več lokalnih ponudnikov.

Več kot samo število gostov

Strokovni članek o razvoju trajnostnega turizma, ki ga je pripravil Roman Wolf iz SPOT svetovanja Pomurje, opozarja, da večja turistična uspešnost ni nujno povezana samo z večjim številom prihodov in prenočitev.

Za lokalno gospodarstvo je pomembno, kaj turist počne poleg prenočevanja – ali obišče lokalnega gostinca ali vinarja, kupi regionalni proizvod, najame kolo, obišče kulturno znamenitost, turistično kmetijo ali rezervira dodatno doživetje. Večja dodana vrednost nastaja tudi takrat, ko je v turistično izkušnjo vključenih več lokalnih ponudnikov in večji del turistične potrošnje ostane v regiji.

Takšen pristop se ujema tudi s slovensko turistično politiko, ki v Strategiji slovenskega turizma 2022–2028 poudarja načelo “Nekaj več in veliko bolje” ter večjo kakovost, dodano vrednost in trajnost turizma.

Termalni turizem ostaja pomembno sidro

Pomurje je na turističnem zemljevidu Slovenije najbolj prepoznavno po termalnem in zdraviliškem turizmu. Termalna voda je omogočila razvoj pomembne turistične infrastrukture in predstavlja pomemben vir turističnega obiska regije.

Prav obiskovalci term pa predstavljajo tudi potencial za druge ponudnike. Gost, ki pride v Pomurje zaradi term, wellnessa ali oddiha, je že v regiji, zato se odpira vprašanje, kako ga spodbuditi k dodatnim obiskom in doživetjem.

Kulinarika, lokalni proizvodi, vinarji, turistične kmetije, športne aktivnosti in kulturna ponudba lahko tako dopolnijo osnovni turistični produkt. Pomembno je predvsem povezovanje velikih turističnih sistemov z manjšimi ponudniki.

V letu 2026 sta bila v regiji odprta tudi dva nova nastanitvena objekta, ki po navedbah članka kažeta smer razvoja butične in doživljajske ponudbe – butični hotel Sončno polje v Tešanovcih, odprt junija, in Hotel Narcisa 4 v Termah Banovci*, odprt marca. Pri obeh je izpostavljena navezava na lokalno okolje in trajnostna zasnova.

Lokalna ponudba kot konkurenčna prednost

Pomurje ima zaradi kmetijske in prehranske tradicije, vinogradništva, gastronomije, rokodelstva in kulturne dediščine dobro osnovo za oblikovanje turistične ponudbe, ki je tesno povezana s prostorom.

Kot preproste oblike povezovanja so navedeni lokalna živila pri zajtrku, priporočila bližnjih vinarjev, prodajni kotički regionalnih izdelkov ter skupna ponudba več podjetnikov. S tem turistični ponudnik pridobi bolj raznoliko ponudbo, lokalni proizvajalec pa dostop do obiskovalcev, ki jih sicer morda ne bi dosegel.

Podoben princip velja za naravne znamenitosti, kulturo in dediščino. Te niso nujno samostojen turistični produkt, lahko pa postanejo pomemben razlog za obisk in podaljšanje bivanja, če so ustrezno vključene v širšo ponudbo.

Priložnost tudi v podeželskem turizmu

Pomemben potencial predstavlja podeželski turizem. Pomurje je izrazito podeželska regija z razpršenimi naselji, vinogradi, kmetijskimi površinami, naravnimi območji in mirnim življenjskim okoljem. Prav to je lahko prednost pri razvoju ponudbe, usmerjene v naravo, mir, aktivnosti na prostem, lokalno hrano in bolj individualizirana doživetja.

Na tem področju poteka tudi projekt RE-ACTION – Razvoj podeželskega turizma v slovensko-madžarskem obmejnem območju, v katerem sodeluje Pomurska gospodarska zbornica. Projekt se izvaja v okviru programa Interreg VI-A Slovenija–Madžarska 2021–2027, pri njem pa sodelujejo partnerji iz Pomurja ter Železne in Zalske županije. V ospredju so počasni oziroma “slow” turizem, aktivni turizem in digitalni detox turizem.

Cilj je med drugim povečati konkurenčnost in trajnost podeželskega turizma ter spodbuditi sodelovanje podjetnikov in mikro, malih ter srednje velikih podjetij.

Od turistične točke do konkretnega doživetja

Pomurju turističnih znamenitosti in ponudnikov ne manjka. Termalni centri, Mura, Goričko, vinorodna območja, razgledne točke, kulturna dediščina, gastronomija, kolesarske poti in prireditve predstavljajo široko osnovo.

Vendar turistična točka še ni nujno turistični produkt. Ta nastane šele takrat, ko obiskovalec jasno razume, kaj lahko doživi, kako so posamezne storitve povezane, koliko časa potrebuje ter kako lahko ponudbo rezervira oziroma kupi.

Pri tem niso vedno potrebne velike investicije. Že nekaj manjših ponudnikov lahko skupaj oblikuje enodnevno ali večdnevno doživetje, s katerim povečajo svojo ponudbo in hkrati zadržijo večji del turistične potrošnje v lokalnem okolju.

Ključna bo povezanost ponudnikov

Med pomembnejšimi razvojnimi rezervami strokovni članek izpostavlja močnejše povezovanje velikih turističnih nosilcev z lokalnimi ponudniki, razvoj celoletne ponudbe, tesnejšo povezavo turizma z lokalno proizvodnjo in drugimi gospodarskimi dejavnostmi ter boljšo digitalno dostopnost turističnih produktov.

Skupni imenovalec teh področij je sodelovanje. Turist svoje izkušnje namreč ne doživlja skozi organizacijske meje posameznih podjetij, občin ali institucij, temveč kot celoto. Zato lahko kakovostna in medsebojno povezana mreža ponudnikov izboljša konkurenčnost Pomurja tudi brez velikih novih investicij.

Pomurski turizem ima tako po oceni avtorja dobro izhodišče za nadaljnji razvoj. Več kot milijon prenočitev v letu 2025 potrjuje, da ima regija vzpostavljeno turistično povpraševanje in prepoznavne nosilne produkte. Naslednji korak pa bo predvsem v tem, da obiskovalcem ponudimo več razlogov za daljše bivanje, v njihovo izkušnjo vključimo več lokalnih storitev ter obstoječe potenciale povežemo v kakovostne turistične produkte z večjo vrednostjo za goste, podjetja in lokalno okolje.