70. list v svojem življenju je v teh dneh obrnil pomemben domači literat

Družina, prijatelji in znanci so ob 70. rojstnem dnevu čestitali Lajosu Benceju, izjemnemu literatu, pesniku, uredniku in raziskovalcu, ki je s svojim bogatim ustvarjanjem ter dolgoletnim delovanjem pomembno zaznamoval kulturno življenje Lendave in širšega prostora.

Ob tej priložnosti se mu je Občina Lendava zahvalila za njegov dragocen prispevek h kulturi in skupnosti ter mu zaželela veliko zdravja, ustvarjalnega navdiha, osebnega zadovoljstva in še mnogo uspešnih let.

Lajos Bence se je rodil v Genterovcih, kjer je tudi začel svoje šolanje, nadaljeval pa ga je v Lendavi. Leta 1967 se je vpisal na Filozofsko fakulteto KLTE v Debrecenu, študij pa je leta 1981 zaključil na univerzi ELTE v Budimpešti, kjer je diplomiral iz madžarskega jezika in književnosti. Istega leta se je vrnil v Prekmurje, kjer je deset let poučeval madžarski jezik na Dvojezični srednji šoli v Lendavi. Leta 1994 je doktoriral.

Njegova poklicna pot ga je vodila tudi v akademsko in uredniško delo. Od leta 1989 je bil zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je deloval kot asistent in kasneje docent na Oddelku za madžarski jezik. Kratek čas je bil tudi glavni urednik manjšinskih programov na RTV Slovenija, od leta 1993 pa glavni urednik časopisa Népújság. Leta 1997 je postal direktor Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti v Lendavi.

Aktiven je bil tudi v strokovnih in stanovskih organizacijah: Leta 1997 je bil izvoljen za predsednika Društva prekmurskih madžarskih pisateljev, leta 2009 pa za predsednika Društva prekmurskih madžarskih znanstvenikov in raziskovalcev. Danes je član uredništva revije Népújság, kjer skrbi za področje kulture.

Bencejev literarni opus se je začel leta 1981 z zbirko Szíves szívtelen, ki je že ob izidu pritegnila pozornost kritikov zaradi svojega posebnega izraza, prepleta ljudske motivike in filozofske zgoščenosti. Njegova druga zbirka Létlelet je pokazala poglobljeno, očiščeno življenjsko občutje in prepoznavno poetiko “čiste besede”.

V kasnejših zbirkah, kot so Rá-olvasások (2000), Hazatérítő (2006) in Vallani (2011), je Bence razvijal kompleksno pesniško govorico, ki združuje osebno izpoved, zgodovinski spomin ter vprašanja manjšinske identitete. Kritiki v njegovem delu prepoznavajo tudi postmoderne in avantgardne prvine, močno povezanost z lokalnim prostorom ter refleksijo zgodovinskih prelomnic, kot je Trianon.

Poleg pesniškega ustvarjanja je pomemben del njegovega delovanja tudi literarno-znanstveno in uredniško delo, s katerim je pomembno prispeval k ohranjanju in raziskovanju madžarske manjšinske kulture v Prekmurju. Njegova knjiga Írott szóval a megmaradásért velja za eno ključnih sintez kulturno-zgodovinskega življenja madžarske skupnosti v Sloveniji.

Kot poudarjajo literarni kritiki, Lajos Bence s svojim delom ne predstavlja le pesniškega glasu, temveč tudi glas skupnosti – zavezan pisanju, spominu in obstanku.

Ob njegovem jubileju mu je Občina Lendava znova izrazila spoštovanje in hvaležnost za vse, kar je prispeval k razvoju kulturne identitete tega prostora.