22. april, svetovni dan Zemlje
Svetovni dan zemlje nas nagovarja, da je še čas za rešitev planeta in da lahko izberemo uspešno in trajnostno prihodnost ter da obnovimo naravo in zgradimo zdrav planet za naše otroke. Veliko je področij in aktivnosti, kjer se lahko tako posamezniki kot podjetja angažiramo za boljši planet.
Bolj kot kadarkoli doslej pa je strateški načrt 2023–2027 usmerjen v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Celotna okoljska arhitektura, z okrepljeno pogojenostjo kot osnovo, shemo za podnebje in okolje ter zelo ciljno naravnanimi kmetijsko okoljsko podnebnimi ukrepi, ekološkim kmetovanjem in okoljskimi naložbami, je okoljsko veliko bolj ambiciozna. Z znanjem, inovacijami in vlaganji bomo podprli zeleno in digitalno transformacijo v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju ter prehod v podnebno nevtralno družbo in gospodarstvo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) izvaja tudi aktivnosti na področju zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, katere podlaga je strategija za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano “Spoštujmo hrano, spoštujmo planet”. Vlada RS je imenovala tudi delovno skupino za pripravo akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki jo vodi MKGP.
Pozornost namenjamo tudi doniranju presežkov hrane, med drugim tudi z vsakoletnim javnim razpisom za sofinanciranje tehnične opreme posrednikom donirane hrane. Prav tako nova SKP skozi ukrepe naslavlja zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane.
Na področju gozdarstva oziroma gozdov je trajnostno in večnamensko gospodarjenje prepoznano tudi v evropski Strategiji za gozdove, kar zagotavlja tako ekonomsko, okoljsko in socialno ter tudi izobraževalno funkcijo gozdov.
Slovenija pa je posebej aktivna še na enem področju, ki je izjemno povezano s trajnostnim razvojem – to je področje čebel in ostalih opraševalcev. Strateški pomen čebelarstva izhaja iz: izjemne vloge čebel kot opraševalcev (v povezavi z divjimi vrstami opraševalcev); skrbi za ekološko uravnotežen razvoj in ohranjanje ekosistemov ter ohranjanja biotske pestrosti; zmerne in usmerjene rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in zdravil, ki ne vplivajo na kopičenje razgradnih produktov v okolju; izboljšanja ekonomskega pomena čebelarjenja ter trženja produktov čebelarjenja in izmenjave znanja na tem področju; nadaljevanja tradicije in kulturnih posebnosti, ki so povezane z ohranjanjem čebelarstva.
Slovenija je tudi izvorna dežela kranjske čebele (Apis mellifera carnica), ki je druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu in za katero je v Sloveniji zagotovljeno posebno varstvo. Vsega navedenega se Slovenija zelo zaveda, zato smo bili tudi pobudniki razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel, ki ga v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) in celotnega sveta praznujemo od leta 2018. Namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje o pomenu čebel in čebelarstva za človeštvo ter nujnosti ukrepov za njihovo zaščito.
Izjemnega pomena za sektor kmetijstva pa so tudi kmetijska tla. Slovenija ima precej razgiban relief in talne lastnosti. Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in podnebnih spremembah so tla izpostavljena številnim nevarnostim in procesom degradacije. Med te spadajo erozija, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh in ostali procesi, med katerimi so bolj prepoznavne poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oz. pozidava zemljišč ter onesnaževanje tal.
