15 let Gledališke in koncertne dvorane Lendava, hrama lendavske kulture

V teh dneh mineva 15 let od odprtja Gledališke in koncertne dvorane Lendava in, kot velikokrat domačini radi poudarimo, hrama lendavske kulture. Impozantna stavba je delo najvidnejšega madžarskega arhitekta Imreja Makovcza, ki je preminil leta 2011, gradnja pa ni potekala brez težav. Ta se je pričela že davnega leta 1995 in je vmes bila tudi ustavljena, betonska nedokončana stavba pa je več let služila tudi kot zbirališče narkomanov.

Stavba Gledališke in koncertne dvorane Lendava, kot jo poznamo danes, je do svojega končnega izgleda morala prepotovati dolgo in predvsem viharno pot. Preživela je menjave oblasti, stečaje, spremembo valute ter predvsem nejevoljo in besede kot so “sramota” ter podobno. Investicija “Kulturni dom Lendava” se je pričela leta 1995 s sklenitvijo sporazuma med Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije, Uradom za zamejske Madžare Republike Madžarske, Občino Lendava in Madžarsko samoupravno skupnostjo Občine Lendava o zagotavljanju materialnih sredstev za izgradnjo kulturnega doma.

Sporazum je določal, da bo Republika Slovenija zagotovila 2/3 finančnih sredstev, preostali trije podpisniki pa bodo zagotovili 1/3 finančnih sredstev za izgradnjo kulturnega doma. Leta 1995 je bila prav tako sklenjena pogodba med Občino Lendava in Ministrstvom za kulturo o sofinanciranju gradnje kulturnega doma v Lendavi v skladu z republiškim programom kulture za leto 1995. Ministrstvo za kulturo se je zavezalo s to pogodbo, da bo prispevalo delež sredstev v skupni višini 72.857.000,00 SIT. Občina se je zavezala izbrati najugodnejšega izvajalca del preko javnega naročila. Izbrani izvajalec je bilo podjetje ING-GRA d.o.o., pogodbena vrednost z izvajalcem del pa je znašala 830.865.931,00 SIT.

Leta 1996 je bila sklenjena pogodba o gradnji  kulturnega doma v Lendavi med Ministrstvom za kulturo  in Občino Lendava. V tej pogodbi je sprejeta predračunska vrednost gradnje v višini 830.865.931,00 SIT (delež ministrstva je znašal 548.371.514,00 SIT, občinski delež  pa 282.494.417,00 SIT), določen je bil prav tako terminski plan gradnje ter plan financiranja. Leta 1997 je bila sklenjena pogodba za nadzor in investicijski inženiring pri izgradnji kulturnega doma Lendava med Občino Lendava in izvajalcem – INK, Zmago KAJBA s.p.

V letu 1998 je bil sklenjen aneks k pogodbi o gradnji kulturnega doma v Lendavi, s katero je bilo ugotovljeno, da je dne 1.02.1998 prišlo do sporazumnega prenehanja gradbene pogodbe med Občino Lendava in izbranim izvajalcem – podjetjem ING-GRA d.o.o. zaradi stečajnega postopka navedenega podjetja. Z memorandumom z dne 12.05.1998 so se podizvajalci dogovorili o nemotenem dokončanju investicije izgradnje kulturnega doma Lendava. Občina Lendava je z vsakim podizvajalcem posebej podpisala tudi pogodbe.

K pogodbi o gradnji kulturnega doma v Lendavi  je bil leta 1998 sklenjen drugi aneks. V tem aneksu sta pogodbeni stranki ugotovili, da so nastala dodatna dela v višini 30.154.284 SIT. Sledil je dogovor, da bo Ministrstvo  za kulturo prispevalo 20.000.000 SIT, Občina Lendava  pa preostalih 10.154.284 SIT. Investicijska dela na objektu so se tako ustavila z letom 2000.

V letu 2003 se je ponovno pristopilo k investiciji  za dokončanje Kulturnega doma Lendava. Z julijem 2003 je bil potrjen investicijski program za dokončanje investicije, katere predračunska vrednost v tekočih cenah je bila 411.923.278 SIT. Finančna sredstva za dokončanje so bila zagotovljena s strani Ministrstva za Kulturo Republike Slovenije 200.000.000 SIT, s strani Republike Madžarske v vrednosti 94.600.000 SIT ter s strani Občine Lendava v vrednosti 117.323.278 SIT.

Investicija se je zaključila julija 2004.

Arhitekt

Imre Makovecz (20. november 1935 – 27. september 2011), arhitekt lendavske gledališke in koncertne dvorane je rojen leta 1935 in je eden najvidnejših madžarskih arhitektov, katerega ustvarjalnost je pomembna komponenta zahodnoevropske arhitekture 20. stoletja. Prejel je vse pomembne kulturne nagrade (Kossuth, Ybl Miklós, Príma Primissima, Steind Imre) in je častni član Združenja arhitektov Velike Britanije, Škotske in Amerike. Makovczeva arhitektura odločno odstopa od večine in tudi njegovi projekti so si med seboj popolnoma različni, saj se kot zagovornik organske arhitekture vedno prilagaja naravi oziroma okolici, ali kot sam pravi: “V arhitekturi mora obstajati nekakšno notranje bistvo, ki ga ne znam poimenovati in mi ni vnaprej znano, temveč se razvije in rodi med načrtovanjem.”

Vir: KKC Lendava