10. oktober, svetovni dan duševnega zdravja
Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra, je bil ustanovljen leta 1992 s strani Svetovne zveze za duševno zdravje (WFMH) in ga priznava tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Namen te obletnice je ozaveščanje in spodbujanje skrbi za duševno zdravje po vsem svetu, kar se dosega skozi različne pobude in dejavnosti.
Tudi danes, 10. oktobra 2024, obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, katerega slogan je: “Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju v delovnem okolju.” To je priložnost za ponovno oživitev prizadevanj za bolj zdrava delovna mesta, saj je približno 60 odstotkov svetovnega prebivalstva zaposlenega, pri čemer zaposleni preživimo na delovnem mestu približno 60 odstotkov svojega časa.
Na ta dan se poudarja pomen duševnega zdravja in dobrega počutja, spodbuja se odprt dialog o težavah, s katerimi se ljudje soočajo, ter omogoča širše razumevanje in podporo. Duševno zdravje je bistveni del splošnega zdravja posameznika in si zasluži enako pozornost in skrb kot telesno zdravje. Svetovni dan duševnega zdravja je priložnost za spodbujanje te ozaveščenosti in spodbujanje družbe k skupnemu delu za izboljšanje duševnega zdravja vseh.
Spoznanje, da je delo pomembno za dobro počutje, ni novo. Pred več kot pet tisoč leti so stari Egipčani organizirali svoje življenje okoli dela in družine ter verjeli, da to vodi k zdravemu življenju. Sodobne raziskave to potrjujejo. Pomoč ljudem pri zaposlovanju bi morali obravnavati kot prizadevanje za dobro duševno zdravje. Ocenjuje se, da je zaposlenih samo 10 do 15 odstotkov ljudi z resnimi težavami v duševnem zdravju.
V večji meri je treba poudarjati povezavo med dobrim duševnim zdravjem in zaposlitvijo ter ponovno izpostaviti pomembnost zagotavljanja podpore pri zaposlovanju kot dela zdravljenja, ki je na voljo ljudem z duševnimi boleznimi. Predstavljajte si koristi, ki bi jih prineslo povečanje stopnje zaposlenosti oseb s hudimi težavami v duševnem zdravju z 10 na 50 odstotkov! Po eni strani bi se zmanjšala stigmatizacija oseb s težavami v duševnem zdravju, po drugi strani pa bi bili ljudje manj odvisni od države.
Čeprav je zaposlitev na splošno pozitivna, lahko nekateri delovni vzorci škodujejo zdravju, če povečujejo stres, kot je npr. dolg delovnik, nočne izmene, delo ob koncu tedna ali delo z nevarnimi snovmi. V nezdravem delovnem okolju lahko tudi najbolj zdravi zaposleni telesno in duševno trpijo. Prednostno obravnavanje duševnega zdravja na delovnem mestu je bistveno za spodbudno in pozitivno vzdušje v delovnem kolektivu. Kadar delodajalci aktivno obravnavajo duševno počutje, se zmanjšata stres in odsotnost z dela, poveča pa se zavzetost zaposlenih. Z izvajanjem politik, kot sta prilagodljiv delovni čas in spodbujanje odprtih pogovorov o duševnem zdravju, lahko podjetja krepijo moralo zaposlenih, povečujejo uspešnost in inovativnost. Vlaganje v duševno zdravje ni le sočutno – je strateška poslovna odločitev, ki koristi vsem.
Kljub zavedanju, da je zaposlitev ob ugodnih delovnih pogojih dobra, se veliko ljudi, ki so imeli težave z duševnim zdravjem, zaradi strahu pred stigmatizacijo in diskriminacijo odloči, da teh težav ne bodo razkrili delodajalcem in sodelavcem.
