10. oktober, dan duševnega zdravja
10. oktobra že 25. zapovrstjo obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Na pobudo Svetovne federacije za duševno zdravje (World Federation for Mental Health) namreč na ta dan že od leta 1992 potekajo številne aktivnosti in dogodki, namenjeni ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja. Letošnji dan je posvečen duševnemu zdravju na delovnem mestu, pomembni temi, ki se je vse bolj zavedajo tudi številni slovenski delodajalci. V društvu Ozara Slovenija nameravajo s kampanjo odgovorne osebe slovenskih podjetij opomniti na ta pomemben vidik, obenem pa organizirajo še številne druge zanimive dogodke.
V zadnjem času se vse pogosteje govori o povezanosti med negativnim stresom, ki ga povzroča opravljanje določenega dela, ter slabim duševnim zdravjem. Bolniške odsotnosti in zmanjšana delazmožnost zaradi duševnih motenj ter njihovih zapletov predstavljajo velik in težko merljiv neposreden in posreden finančni strošek. Evropska mreža za promocijo zdravja na delovnem mestu (European Network for Workplace Health Promotion) na primer navaja, da v Evropski uniji le-ta letno znaša 136 milijard evrov. Svetovna federacija za duševno zdravje ocenjuje, da je ta strošek v Evropi še bistveno višji. Zgolj zaradi depresije, povzročene z opravljanjem dela, naj bi ta znašal kar 617 milijard evrov letno. V znesku so zajeti tako izdatki delodajalcev zaradi absentizma in prezentizma (272 milijard) ter izgube produktivnosti (242 milijard), kakor tudi izdatki iz naslova zdravstvenega (63 milijard) ter socialnega varstva (39 milijard). Še bistveno težje pa je oceniti finančne posledice duševnih motenj, ki nastajajo kot posledica poslabšane kakovosti življenja obolelih in njihovih bližnjih.
Na duševno zdravje vpliva več različnih dejavnikov
Na duševno zdravje na delovnem mestu sicer vpliva več različnih dejavnikov, ki jih delimo na objektivne (na primer ustreznost delovnega mesta, kakovost zraka, temperatura, hrup in podobni) ter psihosocialne. Med slednje spadajo kvaliteta odnosov s sodelavci in nadrejenimi, kakovost komunikacije med njimi, zahtevnost delovnega mesta, stopnja soodločanja in vplivanja zaposlenih ter številne druge. Verjetno se vsi strinjamo, da globalizacija in komunikacijska tehnologija še prispevata k povečanju stresa, ki ga doživljamo na delovnih mestih. Številna podjetja – tudi slovenska, ki so primorana konkurirati in tekmovati na globalnem tržišču, so bila primorana prilagoditi svojo organiziranost, delovne procese ter delovne navade svojih zaposlenih. Ob povečanem tempu dela, ki ga diktirajo prav številna komunikacijska orodja in kanali, pa postaja zmeraj bolj zabrisana tudi ločnica med zasebnim in službenim življenjem. Zaposlenim je tako vse težje vzpostavljati ravnovesje med službenimi in zasebnimi obveznostmi, kar jim povzroča dodatne psihološke obremenitve.
Svetovna federacija za duševno zdravje v letošnjem poročilu navaja, da študija, opravljena na Japonskem, kaže, da je v lanskem letu zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu kar 32,4 odstotka zaposlenih trpelo zaradi močne tesnobnosti, zaskrbljenosti in stresa. Podatki iz Čila kažejo, da je leta 2011 27,9 odstotka zaposlenih in 13,8 odstotka delodajalcev poročalo o stresu in depresiji, povezani z opravljanjem njihove dejavnosti. Dodajajo, da podobni podatki veljajo praktično za vse ostale države sveta, tudi evropske.
Slovenskim delodajalcem sicer Zakon o varnosti in zdravju pri delu nalaga upravljanje vseh vrst varnostnih in zdravstvenih tveganj za njihove zaposlene, vključno s tveganji za njihovo duševno zdravje. Vse več se jih zaveda pomena vlaganja v duševno zdravje in dobro počutje svojih zaposlenih. Tega se zavedajo tudi v Ozari. Poleg spoštovanja omenjenih zakonskih obveznosti je Ozara kot ena izmed prvih humanitarnih organizacij pridobila certifikat Družini prijazno podjetje. Le-ta njenim zaposlenim omogoča številne prednosti in ugodnosti, katerih skupni imenovalec je zmanjšanje stresa in skrbi, povezanih z usklajevanjem družinskega in službenega življenja.
Ali ste vedeli?
– 10% zaposlenih je kadarkoli koristilo bolniški stalež zaradi depresije.
– 36 delovnih dni je v povprečju izgubljenih zaradi ene epizode depresije.
– 50% oseb z depresijo je nezdravljenih.
– 94% trajanja epizode depresije zaznamuje bistven upad kognitivnih funkcij kot sta npr. težave s koncentracijo in motnje spominskih funkcij.
– 43% delodajalcev si želi boljših zakonodajnih rešitev na tem področju. Zaposleni namreč težko spregovorijo o svojih duševnih težavah na delovnem mestu, čeprav nanje nihče od nas ni imun.
