Arum: Po 94 letih je zgodba nekdaj velike Mure bila včeraj tudi dokončno zaključena
S cmokom v grlu bi lahko dejali, da je zgodba z naslovom Mura po 94 letih tudi dokončno zaključena. Po tem, ko je na pogorišču nekdanjega tekstilnega giganta zraslo podjetje Arum, podjetje je namreč bilo še zadnje kar je na pogorišču nekdanjega giganta zraslo, so stroji včeraj zabrneli zadnjič.
Spomnimo: Podjetje Arum je prvi julijski dan zapustilo vseh 245 delavk in delavcev, saj je lastnik in direktor družbe Dušan Gomboc vložil predlog za stečaj. Gomboc je zaposlene seznanil s svojo odločitvijo na takratnem jutranjem zboru delavcev, kjer jim je prav tako povedal, da za podjetje ni uspel dobiti državne pomoči, s pomočjo katere bi umaknili blokado bančnega računa podjetja. Podjetje je Finančni upravi, iz naslova neplačanih prispevkov, dolžno 210 tisoč evrov.
Šivalni stroji včeraj zabrneli zadnjič
Šivalni stroji so sicer po 94-letih včeraj zabrneli zadnjič. S tem se je dokončno zaprlo poglavje o nekdanjem velikanu slovenske in evropske tekstilne industrije. Brez dela je torej ostalo 240 delavcev, od teh si je 16 delavcev, po besedah stečajnega upravitelja, že poiskalo nove zaposlitve. Preostali se bodo na Zavod za zaposlovanje pričeli prijavljati danes. “Situacija na trgu dela je sedaj povsem drugačna kot je bila ob stečajih Mure leta 2009 oziroma pozneje Aha Mure. Kadra trenutno primanjkuje, ne samo v deficitarnih poklicih, temveč tudi na drugih delovnih področjih,” ob prihodu 226 brezposelnih na trg dela komentira svetovalka generalnega direktorja OE Zavoda RS za zaposlovanje Murska Sobota Branka Kuzma Smolič.
Dolgovi do zaposlenih
Potem ko Arum že nekaj časa ni poravnal prispevkov za zaposlene, jim dolguje še obrok lanskega regresa, polovico aprilske plače, majsko in tekoči regres. “Lahko rečem, da sem na delavce zelo ponosen, saj so naloge v neprimernih in težkih razmerah dobro končali in se izkazali. Vse formalnosti so z zaposlenimi urejene. Tudi kar se jamstvenega sklada in obveznosti do zaposlenih tiče,” je dejal stečajni upravitelj Igor Bončina. Večina zaposlenih je sicer morala skozi pekel stečaja že dvakrat. Po prvem stečaju (Mura) so ostali praktično brez vsega, pa čeprav so jim nekateri odvetniki obljubljali drugače, na koncu je nekaj delavcev moralo plačati še stroške pravdanja. Zato je bilo najmanj kar so si želeli, da ne bi kratko potegnili še v tretje. Pa so.