Pomurska avtocesta: Med Lendavo in Dolgo vasjo znižali omejitev hitrosti

Štiripasovna avtocesta A5 povezuje Maribor (Dragučova) in Pince na slovensko – madžarski meji. Je del avtocestne smeri vzhod – zahod, ki na avtocestno omrežje navezuje severovzhodno Slovenijo oz. Pomurje ter vodi mednarodni promet proti Madžarski. Do sedaj je bila najvišja dovoljena hitrost na odseku Lendava – Dolga vas (oz. obratno) 130 kilometrov na uro, po novem pa je ta za 20 kilometrov na uro nižja.

Pomurska avtocesta je izrednega pomena, ne samo za Pomurje, ampak celotno Slovenijo.“Glede na strokovno mnenje presojevalcev varnosti cest, smo na štirikilometrskem odseku pomurske avtoceste med razcepom za Dolgo vas in priključkom Lendava hitrost vožnje s postavitvijo ustrezne prometne signalizacije omejili s 130 kilometrov na uro na 110 kilometrov na uro. To pomeni, da je sedaj poenotena hitrost vožnje na celotni pomurski avtocesti na 110 kilometrov na uro,” so sporočili iz Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji.

Vprašamo se torej lahko, ali smo Pomurci prejeli potrditev, da je pomurska avtocesta v bistvu sedaj dokončno postala hitra cesta? Odstavni pasovi so, kot je že znano, zgrajeni zgolj na omenjenem odseku, spomnimo, vozišče na relaciji Lendava – Dolga vas pa je v bistvu nekdanja lendavska obvoznica, zgrajena leta 1999, s čimer je država uslišala večletne prošnje prebivalstva ob državni cesti G1/3. Kategorizacija Pomurske hitre ceste kot avtoceste je torej težko, če ne celo nerazložljiv primer. Na omenjeni relaciji od odprtja sicer ni bilo hujših prometnih nesreč ali celo smrtnih žrtev, ki bi bili povezani s hitrostjo.

In kaj ob tem pravijo pri AMZS? “Normativne omejitve hitrosti določa zakon o pravilih cestnega prometa, ki za običajne dvopasovne ceste določa dovoljeno hitrost vozil v naselju 50 km/h, zunaj naselja pa 90 km/h. Na hitrih cestah znaša dovoljena hitrost 110 km/h, na avtocestah pa 130 km/h.”

Pomurska avtocesta je ožja

Pomurska avtocesta je bila z državnim lokacijskim načrtom za graditev predvidena v polnem, torej normalnem prečnem profilu, to je 26,2 metra, z možnostjo fazne izgradnje. Glede na gostoto takratnega kakor tudi takrat predvidenega prometa je bila v letu 2002 z vidika gospodarnosti naložbe izdelana študija možnih racionalizacij normalnih prečnih profilov na avtocesti A5 Maribor – Pince: zgraditev avtoceste od Maribora do Pernice z odstavnimi pasovi, v profilu 24,6 metra, v nadaljevanju do meje z Madžarsko pa v profilu 21,2 metra brez odstavnih pasov, vendar z zadostnim številom odstavnih niš. Zaključki navedene študije so služili kot ena izmed osnov pri vrednotenju investicijskih vrednosti, sprejetih z Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest v februarju 2004, zato je država sprejela odločitev, da se pomursko avtocesto tudi v nadaljevanju gradi v predlaganih prečnih profilih.