Zlato Mure: Izpiranje je bilo zelo naporno in nekoliko jalovo delo
Čolnarji, ki so izpirali zlato na Muri so bili tudi Prekmurci, a pretežno Medžimurci. Zima je bil čas, ko se je “delalo čolne” in popravljalo orodje, ki so ga uporabljali pri svojem delu na Muri. S prvimi spomladanskimi žarki, pa so zajahali valove, vse tja do dolnje Avstrije …
Zlato je možno najti tudi pri nas, predvsem v Dravi in Muri, ki sta edini zlatonosni reki. To žlahtno kovino prinašata s primarnih nahajališč v avstrijskih Visokih Turah in ga čez Slovenijo nosita tudi na Hrvaško. Cesarica Marija Terezija je leta 1776 izdala številna, tudi stalna dovoljenja izpiralcem zlata ob Dravi in Muri, med letoma 1907 in 1908 pa je na Dravi izpiralo zlato kakih 200 oseb. Med letoma 1910 in 1940 sta bila bregova obeh rek celo razdeljena na posamezna koncesijska polja, a je dejavnost po drugi svetovni vojni upadla skorajda na ničlo.
Izpiranje nekoč
Samo izpiranje je bilo zelo naporno in nekoliko jalovo delo in eden izmed najstarejših pripomočkov za izpiranje je bila tudi kodrasta ovčja koža, ki so jo polagali ob reki. Lasje kože so zaustavljali zlate kroglice, ki so jih nato kmetje pazljivo odstranili. Poleg ovčje so uporabili tudi goveje kože. Stari dokumenti opisujejo kako se je zlato izpiralo in kako je izgledala zlatarska plošča, katere vloga in izgled se ni spremenila vse do danes.
Izpiranje se je začelo zgodaj spomladi in je trajalo vse do novembra. Pri izpiranju sta bila potrebna vedno dva človeka, nepogrešljiv je bil tudi čoln, zgrajen vedno po posebnih zahtevah. Dolg je bil 7 metrov in v sredini širok 0,8 metra. Les iz katerega so ga izdelovali je topolov. Sprednji del čolna so imenovali gobec (premec), zadnji del pa rit (krma). Vesla so bila dolga in težka na koncu pa so se končala z ozko lopatico, izklesano iz istega kosa lesa, ki je bilo na koncu zakovano in je služilo kot sidro. Med vožnjo je bil vedno glavni čolnar (starejši in bolj izkušeni zlatar), ki je sedel v “riti”, mlajši fant (ali pomočnik) pa se je vozil na gobcu.
Zlato v reki Muri danes?
Mura danes ni posebno zlatonosna reka. Izprati je, ob velikem trudu, možno 0,2 ali 0,3 grama na kubični meter, kar je veliko premalo za kaj resnejšega. Izpiranje je torej v tem primeru res lahko zgolj ljubiteljsko oz. za ohranjanje te manj znane tradicije. Na Dravi sicer še vedno izpirajo zlato, vendar z nekoliko novejšo tehnologijo, a kot že rečeno, ljubiteljsko. Lokacija, na kateri želite izpirati prod je načeloma zlatonosna, če med izpiranjem najdete 5 do 10 luskic. Postopek je seveda dolgotrajen in naporen. Največ luskic se najde tam, kjer reka zavija oz. se tok zaustavlja. Da bi se iskanje zlata izplačalo, bi potrebovali kakih 20 gramov zlata.
