“Ženska, ki ji je bil onemogočen dostop do tablet, bi morala sprožiti postopek na sodišču”

Precejšnji bum je v medijskem prostoru in v javnosti na sploh povzročil naš članek o neizdaji kontracepcijskega sredstva občanki iz Lendave v enoti Pomurskih lekarn v Lendavi, na Mlinski ulici, z obrazložitvijo farmacevtke, da tega ne bo storila zaradi osebnih verskih prepričanj, oz. zaradi ugovora vesti. Pravnik Miro Cerar opozarja, da gre v vsakem primeru za nedopustno ravnanje, za katero je odgovorna ali farmacevtka sama ali pa lekarna.

Z nekoliko nenavadno, a s precej resno težavo se je v minulem času soočila ena izmed naših bralk. V lendavski enoti Pomurskih lekarn, na Mlinski ulici, zaposlena farmacevtka občanki kljub veljavnemu receptu, zaradi ugovora vesti, ni želela izdati kontracepcijskih tabletk, o čemer smo že poročali. Pravnik Miro Cerar je za spletni medij RTV Slovenija dejal, da se je “v opisani situaciji v vsakem primeru zgodilo nedopustno ravnanje,” ter da je “glede na okoliščine, v katerih pacientka ni mogla do zdravil, vprašanje le, ali odgovornost za nedopustno situacijo nosi farmacevtka ali lekarna,” je dodal.

Kot je za omenjeni medij še dejal Cerar, sicer to, da ima farmacevtka zadržek do kontracepcijskih sredstev, ni sporno samo po sebi, a ugovor vesti je ukrep, ki je dopusten samo v zelo omejeni meri, saj v nasprotnem primeru pravni sistem ne bi deloval. “Nekdo bi na podlagi ugovora vesti nasprotoval davkom, drugi obveznemu šolanju in potem bi bilo vse relativizirano,” je opozoril pravnik.

Ugovor vesti slovenska ustava ureja na dveh mestih. V 123. členu dopušča ugovor vesti vojaške obveznosti, ki zaradi profesionalizacije vojske sicer trenutno ni aktualen, v 46. členu pa ustava uvaja tudi možnost, da se z zakonom ugovor vesti uredi tudi na drugih področjih a seveda le, “če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb”. Zdravstveni delavec – ne samo zdravnik, temveč tudi denimo medicinski tehnik, medicinska sestra ali farmacevt – sicer na podlagi 56. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti  lahko odkloni zdravstveni poseg, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in z mednarodnimi pravili medicinske etike (to ne velja za nujno medicinsko pomoč), a je težava pri interpretaciji tega člena po mnenju Cerarja že to, da se izdaja oz. prodaja zdravil v lekarni šteje kot zdravstveni poseg. “Če bi ji farmacevtka morala tableto dati v usta, potem bi lahko govorili o posegu. Močno pa dvomim, da lahko prodaji oz. izdaji tablete v lekarni rečemo zdravstveni poseg,” je še dejal za RTV Slovenija.

Če je torej farmacevtka ugovor vesti uveljavljala, ne da bi o tem svojem moralnem zadržku obvestila Pomurske lekarne, je za nedopustno situacijo, v kateri ženska ni mogla priti do zdravil, odgovorna sama. Če pa je svojega delodajalca ustrezno obvestila in ta dela ni organiziral na način, da bi bil v primeru ugovora vesti na voljo drug sodelavec, ki bi opravil storitev, potem odgovornost za situacijo nosijo Pomurske lekarne. Na Pomurske lekarne so se v okviru priprave članka pri RTV Slovenija obrnili za dodatna pojasnila o tem, ali je zaposlena vodstvo o ugovoru vesti obvestila predhodno ali ne, a odgovorov do objave članka niso prejeli.

Kontracepcijskih tabletk ženske ne uporabljajo le za preprečevanje nezaželenih nosečnosti!

Hormonska kontracepcija v obliki tabletk je v Sloveniji brezplačna, vendar na voljo samo na recept. Zdravniki jih ne predpisujejo zgolj za preprečevanje nezaželene nosečnosti, temveč tudi recimo kot hormonsko terapijo pri menstrualnih motnjah. Se pa lahko kontracepcijske tabletke pri ženskah uporabljajo tudi za izboljšanje stanja hudo aknaste ali mozoljaste kože in mastnega lasišča. S takšnimi nevšečnostmi se običajno srečujejo ženske z nekoliko več prisotnega moškega spolnega hormona. Med drugim se kontracepcijske tabletke lahko pri ženskah uporabijo še za urejanje nerednega ciklusa, lajšanje premočnih in bolečih menstruacij ter vmesnih krvavitev med posameznimi menstruacijami ter za urejanje drugih zdravstvenih težav povezanih z rodili.