Ostalo

Vinogradniki, ste že opravili zimsko rez vinske trte?

Vinogradniki smo širom slovenskih vinorodnih dežel v polnem zagonu z najpomembnejšim opravilom v vinogradih. To je zimska rez vinske trte. S tem simbolično začnemo tudi nov vinski letnik. Zimska rez vinske trte je najzahtevnejši ampelotehnični ukrep, zato je potreben strokoven pristop, ki pa se lahko razlikuje od trte do trte.




Pravilna zimska rez odločujoče vpliva na različne fiziološke in praktične posledice. V prvi vrsti z rezjo, glede na število očes, ki jih pustimo na trti, vplivamo na količino pridelka. Kljub temu pa je najpomembnejša naloga zimske rezi, razporeditev rodnih očes, ter s tem rodnih mladik. Razporeditev mladik odločilno vpliva na stopnjo prestrezanja sončne svetlobe, mikroklikmatske pogoje v coni grozdja, površino listne stene, kakovost grozdja, odpornost na rastlinske bolezni, dolgoživost trte, itd.

V zadnjem obdobju opažamo vedno večjo pojavnost ESCE, za kar lahko iščemo vzroke tudi v strokovno slabše izvedeni zimski rezi. Eden iz med glavnih razlogov za pojav ESCE, je predvsem takšna zimska rez trte, pri kateri dopuščamo velike rane na starem lesu. S tem ko neposredno izpostavimo prevodni sistem trte, dajemo možnost okužbi s patogenimi glivami.

Osnove zimske rezi

Osnovna zahteva za vinogradnika, ki izvaja zimsko rez, je, da pozna zakonitosti rodnosti očes glede na starost lesa. Mladike, ki izraščajo iz zimskih očes enoletnega lesa so rodne mladike, tiste, ki pa izraščajo iz zimskih očes na starejšem lesu, pa so pravilo manj rodne ali pa sploh ne. Zato jih imenujemo tudi mladike jalovke. Vendar takšne mladike igrajo pomembno vlogo pri pomlajanju vinske trte.

Vinogradniki se glede sorto, podlago, rastišče ter klimatske pogoje odločamo za različne gojitvene oblike. Na območju vinorodne dežele Podravje prevladujeta vzgojni obliki enojni ter dvojni Guyot. Vsaka gojitvena oblika tako zahteva različne dolžine rodnega lesu, pri čemer pa v osnovi razlikujemo:

Osnovna pravila mehke rezi

Mehka rez je takšna oblika zimske rezi vinske trte, kjer v procesu rezi ne delamo velikih ran. Osnovno vodilo mehke rezi je spoštovanje naravnih zakonitosti trte, predvsem pa prevodnega sistema. Vedno večja pojavnost esce izhaja predvsem iz tehnoloških napak pri zimski rezi. Teženje k ozki vzgojni obliki, kjer se večina rodnega lesa nahaja na “glavi” trte, teženje k vzgojni obliki, kjer je v funkciji samo del trte, preostali “nepotrebni” del pa se odžaga, je način zimske rezi trte, ki prevladuje v slovenskih vinogradih.

Rez trte na glavo ima za posledico veliko število majhnih in veliki ran na manjši enoti. Prevodni sistem znotraj glave je močno oslabljen in deluje kot ovira v prostem pretoku hranil do poganjkov na šparonu. Slabše in neenakomerno odganjanje poganjkov na šparonu je tudi rezultat slabšega pretoka hranil skozi predel glave trte. Slovenski vinogradnik je rezal in še reže po principu “enostavno in hitro.”

Na kratki rok je takšna rez ekonomsko upravičena, vendar se z leti v vinogradih začnejo pojavljati težave. Vinogradnikom nam mora biti cilj dolgoživa in vitalna trta, kar pa lahko dosežemo s primerno zimsko rezjo. Ob rezi se poskušamo izogibat velikim ranam na starem lesu, saj so primarno vdorno mesto za glive esce. Zato se pri prikrajševanju dvoletnega lesa poslužujemo štrcljev oz. prikrajšamo vsaj za 2 – 3 cm nad zadnjim nodijem ali osnovo.

Na tem nodiju trta v času vegetacije požene poganjke, v času pletve bo odvisno od nas ali bomo te poganjke pustili ali jih bomo odstranili. Če jih bomo odstranili, se bo ta štrcelj v zelo kratkem času tudi posušil. Ob naslednji zimski rezi lahko ta suhi les tudi odstranimo. Suha rezna rana ne predstavlja vdornega mesta za spolne trose esce, ki jih v zraku največ ravno v zimskem obdobju.

Osnovna pravila mehke rezi izhajajo iz vzgojne oblike, kjer trto raje širimo po horizontali, kot pa da jo dvigujemo. Iz V vzgojne oblike prehajamo v U vzgojno obliko. Ključnega pomena je, da znamo prepoznati rodni les, zimska očesa, ki so na njem in položaj zimskih očes. V kolikor režemo reznike od 2 do 4 vidna očesa, sta najpomembnejši zadnji dve pravilno pozicionirani zimski očesi. Zadnje vidno oko na rezniku mora biti usmerjeno navzgor. Iz tega očesa bo odgnal poganjek, ki bo lahko v naslednji sezoni predstavljal rodni šparon.

Predzadnje oko naj bo usmerjeno navzdol. Iz tega očesa bo pognala mladika, ki bo v naslednjem letu predstavljala nov reznik. Vse ostale poganjke na reznikih ob prvi spomladanski pletvi odstranimo. Takšen način rezi bo imel za rezultat vzgojno obliko, pri kateri se bosta oblikovala kraka oz. ramena. Prav tako s tem dosežemo zmanjšanje števila mladik v “glavi” trte in s tem izboljšanje mikroklimatskih pogojev (večja zračnost, boljša osončenost) v coni grozdja. Pri eno-šparonski vzgojni obliki priporočajo, da se pozicija šparona menjuje vsako leto. Na trti, ki bo porezana po zgoraj opisanih postopkih, rez na starem lesu ni več potrebna, saj se bo izvajala samo na enoletnem in dvoletnem lesu.