Vinogradniki, ste lansko leto v svojem vinogradu imeli okužbo s črno pegavostjo vinske trte? Sedaj je čas za škropljenje!
Na najtoplejših legah so vinogradi že vstopili v zgodnje faze razvoja. Vinska trta je dosegla fenološko fazo od 03, ko so brsti že nabrekli, vendar še ne zeleni, do faze 05 po lestvici BBCH, ko je vidna značilna rjava volna. To je obdobje, ko je potrebno vinogradom nameniti posebno pozornost, saj lahko pravočasni ukrepi pomembno vplivajo na zdravstveno stanje trte v nadaljevanju rastne sezone.
V vinogradih, kjer je bila v lanskem letu prisotna črna pegavost vinske trte, je zdaj primeren čas za uporabo pripravkov na osnovi žvepla v priporočenih odmerkih do največ 80 odstotkov aktivne snovi. Ta sredstva poleg delovanja proti črni pegavosti pomagajo tudi pri omejevanju oidija vinske trte. Za njihovo učinkovito delovanje je ključnega pomena dovolj visoka dnevna temperatura zraka, ki mora ob tretiranju presegati 15 stopinj Celzija, optimalno pa 18 stopinj. Po škropljenju naj bo vreme nekaj dni stabilno in brez padavin. Ob tem velja opozorilo, da lahko uporaba žvepla v višjih odmerkih v kasnejših razvojnih fazah negativno vpliva na koristne vrste pršic.
Pripravki na osnovi žvepla imajo tudi stranski učinek na zmanjševanje populacije pršice trsne kodravosti (Calepitrimerus vitis) in trsne pršice šiškarice (Colomerus vitis), zlasti v fazi od stadija volne do konca brstenja, ko so že vidne konice zelenih poganjkov. V vinogradih, kjer se je v poletnih mesecih lani močneje pojavila akarinoza na zgornjih listih mladic, lahko tudi letos pričakujemo težave s trsno kodravostjo ali erinozo. Nevarnost večjega napada je še posebej izrazita, če bo v času brstenja prevladovalo hladno vreme, saj počasna rast trte omogoča hitrejši razvoj škodljivcev.
Posebna previdnost je priporočljiva tudi v vinogradih, kjer so bili v preteklih letih opaženi znaki okužbe z virusom GPGV, katerega simptomi so podobni napadu akarinoze. Trsna pršica šiškarica je bila tudi v Sloveniji potrjena kot prenašalka tega virusa. Najpogosteje se pojavlja na sortah Modri pinot, Sivi pinot in Traminec, zato je na teh sortah smiselno še posebej skrbno spremljanje stanja.
V primerih, ko sta se v preteklem letu prerazmnožili rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi) ali gabrova pršica (Eotetranychus carpini), je mogoče populacijo zmanjševati z uporabo ustreznih pripravkov, kot so Nissorun 10 WP na osnovi heksitiazoksa ter parafinska olja Belo olje Karsia EKO, Frutapon EKO ali Ovitex EKO v priporočenih koncentracijah in odmerkih. Pri tem je ključnega pomena dobra omočenost rozg in glave trte. Škropljenje naj bo obojestransko, z majhno količino zračnega toka skozi ventilator pršilnika in ob porabi od 300 do 500 litrov vode na hektar.
V času brstenja se lahko pojavijo tudi zemljemerke in nekatere vrste sovk, ki objedajo brste. Vinogradnikom se priporoča redno pregledovanje vinogradov, zlasti tam, kjer se je škoda pojavljala že v preteklih letih. Preglede je smiselno izvajati v nočnem času med 22. in 1. uro, ko so gosenice najbolj aktivne. Na manjših površinah ali v vinogradih ob gozdnem robu je ob prvih znakih poškodb učinkovito ročno odstranjevanje gosenic, ki lahko občutno zmanjša njihovo številčnost, ob močnejšem pojavu pa je treba ukrep ponavljati vsakodnevno.
Zgodnje razvojne faze vinske trte so torej odločilne za uspešno sezono, zato pravočasno ukrepanje in natančno spremljanje razmer v vinogradu ostajata ključna naloga vsakega vinogradnika.
