VIDEO: LindauRing, dirkališče manjšega obsega po Petroliji
Zgodba s Petrolijo se je začela že leta 2007, ko se je rodila zamisel o gradnji motodroma oziroma dirkališča v Petišovcih pri Lendavi, na mestu, kjer sta zdaj stadion za spidvej in vaško nogometno igrišče. Ker projekt nikoli ni uspel, se je domačin in nekdanji speedway dirkač Čaba Lazar s pomočjo neznanega podjetnika odločil urediti asfaltirano dirkališče.
Spomnimo: Pobudnik uvedbe stečajnega postopka Petrolije je bila mariborska družba Lineal, kateri je Občina Lendava preko svojih poslov v minulih nekaj letih nakazala na desetine tisoč evrov. Takratni direktor družbe, Samo Peter Medved je takrat dejal, da so stečaj sprožili, ker jim Petrolija ni plačala izdelave projektne dokumentacije.
Ko je snovalec ideje videl, da je projekt dokončno propadel, se je odločil stvari vzeti v svoje roke – dobesedno. Ob vprašanju kako mu je uspelo, je odgovoril: “Moral sem vzeti stvari nazaj v svoje roke. Odkupil sem zemljišča, narisal projekt, kupil stare stroje in naredil stezo. Stotine ur na bagerju. Dokumentacija pa je zgodba zase, ne priporočam ljudem z slabimi živci.” Že v tej izjavi se vidi, kolikšna je bila želja in koliko dela je bilo vloženega v ta projekt, glede dokumentacije pa nam je tudi jasno – saj smo namreč v Sloveniji, zakaj bi nekomu nekaj olajšali in mu pomagali na birokratski ravni, če pa mu lahko vse skupaj otežimo.
Spomnimo: Z začetnih dvajsetih milijonov evrov se je vrednost načrtovanega projekta Petrolija v nekaj letih podeseterila in sedemnajst družbenikov je nameravalo s posojili evropskih bank, nepovratnimi sredstvi EU in lastnim kapitalom, ki bi ga zbrali tudi s prodajo delnic malim delničarjem, na 170 hektarih zgraditi sodoben motodrom z dirkalno stezo, na kateri bi bilo mogoče prirejati tudi dirke z motorji razreda GP, hotel, rehabilitacijski center za motoriste, apartmajsko naselje in igrišče za golf.
Steza je dolga točno en kilometer, široka pa okoli 7-8 metrov. Zaradi svoje izjemno dolge ravnine (glede na skupno dolžino) je na njej z motorjem moč doseči tudi hitrosti preko 200 kilometrov na uro, kar dokazuje tudi zgornji videoposnetek. Dokončana naj bi bila prihodnje leto spomladi, primarno pa bo namenjena motoristom.Večjih dirk ne bo gostila, bodo pa dobrodošli tisti, ki bi radi tehnično zanimivo progo izkoristili za trening. Interes je zagotovo ogromen saj pri nas kronično primanjkuje pravih dirkališč. Temu opisu sicer to dirkališče sicer ne ustreza popolnoma, pa vendar sta projekt in izpeljava zagotovo vredna ogromne pohvale, mi pa tudi upamo, da se bomo lahko nekoč po njej zapodili s kakšnim bavarskim športnikom. Očitno se da vse če je ogromna volja in vztrajnost!
In o projektu Petrolija še za konec: Že v drugi polovici leta 2010 so nekateri začeli pozivati k previdnosti, saj glede na krizo in preambiciozno zastavljene načrte niso verjeli, da bo takšen projekt mogoče uresničiti, pa tudi v vodstvo projekta niso imeli velikega zaupanja. Direktor Petrolije Viktor Ketler je namreč pred tem s svojim podjetjem Kovinoplastika že šel v stečaj, dva člana vodstva Petrolije Gojko Kenda in Željko Vidič pa sta konec leta 2009 prodala skupno podjetje Situla nova, ki je zašlo v izgube.
Kljub temu se je našlo nekaj malih delničarjev, ki so vložili nekaj denarja v projekt, ki naj bi ga v začetku leta 2011 pomagal zagnati najprej skrivnostni švicarski finančni svetovalec, o katerem se je pozneje pokazalo, da je italijanski podjetnik sumljivega slovesa Aldo Pietro Ferrari. Ta je obljubljal, da bo pridobil denar za gradnjo Motodroma Petrolija pri evropskih bankah, vendar se ni zgodilo nič in projekt je obtičal zgolj z velikim kupom idejnih načrtov in dokumentacije, nekaj nakupljenimi zemljišči in skoraj dokončanimi spremembami občinskih podrobnih ureditvenih načrtov za območje motodroma.
Pozneje je bilo mogoče na spletu prebrati, da je Ferrari na Južnem Tirolskem v Italiji ogoljufal pet podjetnikov, od katerih je pobral predplačila za stroške urejanja velikih investicijskih posojil, pa podjetniki niso dobili ne posojil in ne vrnjenih predplačil.
Naslovna fotografija: Kristjan Jesenovič
