Pred Martinovim bomo predvsem na veliko pihali!
Včeraj se je začela nacionalna preventivna akcija Alkohol, droge in druge psiho-aktivne snovi v prometu, ki jo vodi in koordinira Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za izobraževanje, Policijo ter nevladnimi organizacijami.
Namen akcije je opozoriti, da alkohol, droge ali druge psiho-aktivne snovi poslabšajo naše psiho-fizične sposobnosti varnega sodelovanja v prometu ter spodbuditi ljudi k ničelni toleranci do teh snovi v prometu. Akcija bo potekala do 11. novembra, v tem času pa bo s strani Policije in občinskih redarstev potekal tudi poostren nadzor.
Slovenci še vedno prepogosto podcenjujemo vpliv alkohola na naše sposobnosti. Dokler se ne pokažejo že vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti, kot na primer zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru ipd., smo prepričani, da lahko sodelujemo v prometu. Vendar pa alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja, kar zmanjša naše sposobnosti za vožnjo in ustrezno reagiranje, predvsem v kritičnih situacijah.
“Prometna nesreča, ki je ta teden pretresla celotno Slovenijo, in v kateri so zaradi alkoholiziranega voznika življenje tragično izgubili nosečnica, njen nerojeni otrok in tudi pes, je le še en pokazatelj tega, da je potrebno zaostriti ukrepe na področju prisotnosti alkohola in drugih prepovedanih substanc v prometu,” poudarja mag. Igor Velov, direktor Agencije za varnost v prometu.
Agencija za varnost prometa je že pred dvema letoma predlagala, da bi bilo v zakonodajo potrebno uvesti, da se vožnja pod vplivom alkohola obravnava kot kaznivo dejanje. Trenutna zakonodaja to resda navaja kot kaznivo dejanje, vendar šele takrat, ko pride do ogrožanja. A takrat je že prepozno. Prepričani so, da bi kazenska ovadba voznika pod vplivom alkohola bolj zalegla, kot pa plačilo kazni, ki storilcem daje občutek, da so s tem odplačali svoj greh.
Tvegana so ravnanja udeležencev z dovoljeno količino alkohola v krvi
Rezultati letošnje znanstvene raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji, ki jo je za AVP pripravil Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, so pokazali, da je verjetnost, da se voznik osebnega avtomobila z večjo količino alkohola v krvi (več kot0,24 mg/l ali 0,50 g/kg) smrtno ponesreči ali hudo poškoduje kar štirikrat večja kot pri treznem vozniku. Statistična verjetnost, da povzročitelj prometne nesreče povzroči prometno nesrečo s smrtnim izidom pa je največja (tj. 2 odstotka) pri povzročiteljih, ki imajo v krvi dovoljeno količino alkohola. Verjetnost pri treznih povzročitelji znaša 0,4 odstotka, verjetnost pri tistih z največjo količino alkohola v krvi pa 1,7 odstotka.
Letos manj nesreč in smrtnih žrtev, a vsaka je preveč
Letošnji podatki kažejo, da se je do 30. septembra na slovenskih cestah zgodilo 1.078 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, kar je 6 % manj kot leto poprej, ko smo v primerjalnem obdobju zabeležili 1.147 nesreč. Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je umrlo 14 oseb, kar je 46 % manj v primerjavi z lanskim letom, ko je življenje izgubilo 26 oseb, 583 pa se jih je poškodovalo (2 % manj kot lani), od tega je bilo 108 huje (1 % več kot lani) in 475 lažje poškodovanih (3 % manj kot lani).
Večina smrtno ponesrečenih udeležencev je tudi povzročiteljev nesreč
Letošnje statistike do 30. septembra kažejo, da so največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola povzročili vozniki motornih vozil v starostni skupini med 25. in 34. leti, in sicer 255 prometnih nesreč, v katerih so umrli štirje udeleženci. Sledijo jim povzročitelji, stari med 35. in 44. leti, ki so povzročili 228 nesreč, v katerih sta se smrtno ponesrečili dve žrtvi.
Od 14 smrtno ponesrečenih udeležencev je bilo 12 tudi povzročiteljev prometne nesreče. Med letošnjimi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom je bilo 8 voznikov osebnih vozil, 2 mopedista, 2 voznika tovornega vozila in 2 kolesarja. V šestih primerih je bil vzrok neprilagojena hitrost, v petih nepravilna stran oz. smer vožnje in v dveh neupoštevanje pravil v prednosti. Devet nesreč s smrtnim izidom se je pripetilo izven naselja, v kar 11-ih primerih (od 14-ih) pa se je nesreča pripetila v temnem delu dneva.
