Udeleženci z varuhinjo spregovorili o problematiki morebitne umestitve hidroelektrarn na reko Muro

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je pred dnevi izvedel sedmo letošnje redno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora, ki pa je skupno, odkar potekajo ta srečanja, že 62. po vrsti. Tema srečanja je bila problematika voda, ki je tudi rdeča nit srečanj v letošnjem letu. Udeleženci – bilo jih je kar 35 – so v prostorih Ribiškega doma Hrastje Mota v Občini Radenci v večjem delu spregovorili o problematiki morebitne umestitve hidroelektrarn na reko Muro.

 Problematiko so predstavili strokovno, večplastno in iz različnih vidikov poudarili, kako bi morebitna umestitev hidroelektrarn na reko Muro vplivala in posegla v vse pore življenja v Pomurju. Izpostavili so tudi aroganco organov oblasti pri vključevanju širše javnosti v konkretne postopke in pričakovanje, da se ljudem, ki živijo ob in od reke Mure, v prihodnje bolj prisluhne. Izpostavili so tudi »dvoličnost« države, ki na eni strani to območje razglaša za biosferno območje in izvaja aktivnosti za vključitev na seznam biosfernih območij pri UNESCO, po drugi strani pa potekajo aktivnosti za umeščanje hidroelektrarn, ki bi v to biosfero močno posegle in jo preoblikovale.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ob tem poudarila, da Varuh vprašanju sodelovanja civilne družbe v postopkih namenja veliko težo in na to neprestano opozarja odgovorne, kljub temu pa še vedno prihaja do anomalij. Nenazadnje je bila tej problematiki namenjena tudi mednarodna konferenca, ki jo je Varuh organiziral septembra letos. Na tovrstne primere opozarjamo tudi v rednih letnih poročilih Varuha in na sestankih z državnimi organi.

Predstavniki pomurske regije so varuhinjo in njene sodelavce seznanili z upravnimi postopki, na primer s podelitvijo koncesije Dravskim elektrarnam Maribor leta 2005, in pritožbo na Ustavnem sodišču zaradi nepravilnosti ob tem, opisali ignoranco in nepravilnosti pri upravnih postopkih za državni lokacijski načrt, nepravilnosti pri postopku Akcijski načrt za obnovljive vire energije, tudi pri celostni presoji vplivov na okolje hidroelektrarne Hrastje-Mota.

“Kljub sodni odločitvi, da imamo status stranke v postopku, nas MOP ne vključuje v postopke in nam ne omogoča sodelovanja v skladu z zakonodajo. S takim delovanjem MOP nezakonito daje prednost investitorju in onemogoča enakopravno sodelovanje civilne družbe, ki bi ob zgraditvi elektrarn utrpela veliko okoljsko in socialno škodo. Izvirni greh pa je že osnovni dokument – Uredba o koncesiji za izrabo reke Mure za proizvodnjo električne energije, ki je nezakonita, zato jo je Društvo za preučevanje rib Slovenije vložilo v ustavno presojo že pred več kot enim letom, vendar odgovora še nismo dobili,” je dejal Stojan Habjanič, predsednik Zveze društev Moja Mura.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer: “To je bilo številčno eno najbolj obiskanih srečanj, vesela sem tega, ker je pokazalo, da gre ljudem tokrat resnično za eno stvar, njihovo drago, dragoceno Muro. Vesela sem, kadar ljudje iz vseh vidikov obdelajo neki problem, kajti tako dobim mnogo informacij, ki jih lahko v imenu civilne družbe prenesem državi, tudi kot kritiko, če na primer ne upošteva javnosti pri sprejemanju predpisov, če ne odgovarja in je birokratska, tako da na vseh teh srečanjih dobim najvač informacij in zato sem pogosto med ljudmi na terenu.

Mislila sem, da bo prišla pač javnost in spregovorila o življenju tu ob Muri, vendar je bilo tu toliko strokovnjakov, celo poudarili so, s katerih področij prihajajo, s čim so se ukvarjali v življenu, in tudi njihove izjave so bile strokovne, torej ni šlo za kar neko pripoved tako, z neko sentimentalnostjo do življenja tu, tako da sem vesela, da sem lahko to slišala.”

Na srečanju so bile pojasnjene tudi možnosti obravnave konkretnih zadev kot pobud pri Varuhu. Z materijo in tudi podatki, ki jih je Varuh pridobil na tem srečanju, pa bo tudi v prihodnje seznanjal odgovorne in jih pozival, da namenijo tem vprašanjem še večjo težo in predvsem, da v večji meri prisluhnejo tudi lokalnemu prebivalstvu oziroma ga aktivno vključijo v postopke.