Turnišče: Cehovska združenja vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o nesnovni dediščini, ki se v Sloveniji vodi pri Ministrstvu za kulturo in je del registra kulturne dediščine. Prvega aprila so v Register nesnovne kulturne dediščine bila vpisana Cehovska združenja v Turnišču. Trenutno je kot nosilec vpisan Kovaški ceh Turnišče, dodana pa bosta še Čevljarski in Krojaški ceh.

Občina Turnišče je Slovenskemu etnografskemu muzeju/Koordinatorju varstva nesnovne kulturne dediščine v letu 2024 dala pobudo za vpis cehovskih združenj v Register nesnovne kulturne dediščine. V teh dneh so prejeli obvestilo, da so Cehovska združenja v Turnišču vpisana kot enota v omenjenem registru. Trenutno je kot nosilec vpisan Kovaški ceh Turnišče, dodana pa bosta še Čevljarski in Krojaški ceh. “Veseli nas, da je cehovstvo bilo prepoznano kot pomemben del kulturne dediščine preteklosti, ki živi še v današnjem času. Zahvaljujemo se tudi gospe Jelki Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota za vso pomoč pri pripravi pobude,” so zapisali pri Občini Turnišče.

V Turnišču delujejo čevljarsko, kovaško in krojaško cehovsko združenje, ki s svojimi dejavnostmi ohranjajo spomin na cehe kot združenja obrtnikov. Od nekdanjih nalog cehov člani ohranjajo medsebojno pomoč in sodelujejo pri cerkvenih slovesnostih. Vsa tri neformalna cehovska združenja temeljijo na obrteh, ki so bila v preteklosti značilna za Turnišče z okolico. Delujejo v sodelovanju z občino Turnišče (Turnišče, Gomilica, Nedelica in Renkovci) in z župnijo Turnišče (Turnišče, Renkovci, Nedelica, Gomilica, Brezovica in Lipa).

Vsak ceh (cej) ima svojega vodjo (ce(h)mešter). To nalogo lahko opravlja najstarejši član ceha, funkcija se lahko deduje ali vodjo izberejo člani ceha. Vodja ceha ima pomočnika (sogar), ki je odgovoren predvsem za organizacijo dejavnosti članov ceha, kot je iskanje svečarjev, ki sodelujejo pri pogrebih in svetijo pri mašah, ali organizacijo letnih srečanj. Cehi imajo tudi blagajnika in upravni odbor.

Med članstvom prevladujejo starejši moški, v novejšem času pa se v cehovska združenja lahko vključujejo tudi ženske. Med člani prevladujejo prebivalci Turnišča, so pa tudi iz drugih krajev občine in župnije Turnišče, nekateri ohranjajo članstvo tudi po preselitvi izven občine oziroma župnije. Vsako cehovsko združenje ima knjigo, v kateri vodi sezname svojih članov. Občina Turnišče je poskrbela za restavriranje nekaterih starejših knjig, ki jih tudi hrani.

Cehovska združenja imajo svoje bandere, na katerih so upodobljeni zavetniki cehov, Devica Marija, simboli njihovega ceha in letnice izdelave bandere. Bandere, ki jih hranijo v farni cerkvi, člani nosijo na procesijah, ob večjih cerkvenih praznikih (kvatre, božič, novo leto, velika noč) ter pri mašah za žive in mrtve člane ceha.

Cehovska združenja sodelujejo pri organizaciji in se udeležujejo pogrebov svojih članov in njihovih družinskih članov. Vsak ceh ima štiri svetilke (lampaše), s katerimi svečarji svetijo na pogrebih. S svetilkami v farni cerkvi svetijo pri mašah za kvatre, božič, novo leto in veliko noč. Svetilke hranijo v mrliški vežici, starejše, ki niso več v uporabi, pa hranijo v prostorih občine Turnišče.

Vsako cehovsko združenje ima letno srečanje vseh članov, občina Turnišče pa od leta 2022 organizira srečanje članov vseh treh združenj. Cehovska združenja delujejo s prostovoljnimi prispevki članov.

Turnišče je bilo od 16. stoletja glavno obrtno središče lendavskega gospostva, leta 1548 pridobljene mestne pravice pa so kraju dale pravice za obrtno dejavnost. Od leta 1717 so se obrtniki združevali v mlinarski in tkalski ceh. Kovaški ceh v trgu Turnišče je začel delovati leta 1719. Z razvojem čevljarstva so se leta 1760 v ceh združili čevljarski mojstri iz Turnišča, sloveli so po kakovostnih izdelkih, ki so jih prodajali na sejmih. Ceh je deloval do leta 1848. Čevljarska tradicija se je nadaljevala z leta 1922 ustanovljeno Strokovno zadrugo čevljarskih mojstrov za okraj Dolnja Lendava s sedežem v Turnišču. Leta 1959 je bil v Turnišču ustanovljen čevljarsko-industrijski obrat “Planika,” ki v zmanjšanem obsegu deluje še danes. Krojaški ceh je začel delovati leta 1770. Vsi cehi so začeli po letu 1880 izgubljati stanovski pomen, nadomeščati ga je začela družbena funkcija.

Nesnovna kulturna dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezani premičnine in kulturni prostori, kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža in jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino.