Tudi dolgovaško odlagališče odpadkov med tistimi, zaradi katerih bi lahko naša država plačala visoko denarno kazen

Sodišče EU-ja je v postopku, ki ga je proti Sloveniji sprožila Evropska komisija, ugotovilo, da država do roka ni zaprla in sanirala potencialno nevarnih nenadzorovanih odlagališč, med katerimi je tudi odlagališče v Dolgi vasi. Takih odlagališč je sicer po državi še sedem.

Osem od skupno 21 odlagališč, zaradi katerih Slovenijo pred sodiščem EU toži evropska komisija, še vedno nismo zaprli. Lansko leto je Slovenija prejela ugotovitveno sodbo, o čemer smo sicer že poročali, ki pa kazenskih sankcij ne predvideva, a da bi se Slovenija sankcijam izognila in preprečila zdravstvena in okoljska tveganja, mora zadevo čim prej urediti. Sodišče EU je ugotovilo, da Slovenija za še devet (lansko leto devetnajst) odlagališč ni sprejela potrebnih ukrepov za čimprejšnje zaprtje, ker niso pridobila dovoljena za nadaljnje obratovanje, med temi odlagališči pa je tudi tisto v Dolgi vasi.

Slovenija se je namreč zavezala, da bo do konca prihodnjega leta zaprla sedem preostalih odlagališč: Jelšane, Dolga Poljana, Izola, Dvori, Stara Gora, Stara vas in Dolga vas. Odlagališče Suhadole, ki je najbolj problematično, naj zaprla do konca leta 2022. Če bo Slovenija roke prekoračila, ji grozita nova tožba evropske komisije pred sodiščem EU in visoka kazen. Te znašajo več milijonov evrov. Dolgovaško odlagališče se sicer postopno zapira, to naj bi se menda zgodilo do konca prihodnjega leta. Zakaj? Preprosto zato, ker odlagališča, vključno z dolgovaškim, več ne izpolnjujejo standardov.

Kako kaže v Dolgi vasi? Okrog dve tretjini odlagališča naj bi že bilo saniranega. Evropska komisija je postopek pred Sodiščem EU-ja proti Sloveniji sprožila aprila 2017, takšna odlagališča pa še vedno predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in okolja.