To so težave, s katerimi se srečuje lendavska knjižnica
Knjižnica – Kulturni center Lendava (KKC Lendava) je bil ustanovljen s preoblikovanjem javnega zavoda Knjižnica Lendava na osnovi odloka z dne 30.4.2016, ko je lendavska občina, ustanoviteljica, letu 2016 izvedla združitev dveh zavodov na področju kulture. Zavod za kulturo in promocijo Lendava je bil tako pripojen k novemu zavodu Knjižnica – Kulturni center Lendava. A če imajo v lendavskem hramu kulture tam zaposleni ustrezne prostore, pa to ne gre trditi za lendavsko knjižnico, težava je tudi premajhno število zaposlenih.
Knjižnica Lendava se je v zadnjih letih razvila v eno bolje založenih slovenskih splošnih knjižnic. Tudi podatki o medknjižnični izposoji gradiva so zadovoljivi. “Takšen trend si bomo prizadevali obdržati. Naše knjižničarje odlikujejo profesionalnost, strokovnost in prijaznost. Uporabnikom zagotavljamo dostop do informacij in vseh brezplačnih storitev, spodbujamo bralno kulturo in jih motiviramo k vseživljenjskemu izobraževanju. Prizadevamo si ohranjati in negovati kulturno identiteto, saj s svojimi storitvami sooblikujemo podobo Lendave in njene okolice,” je zapisall Albert Halász, direktor omenjenega javnega zavoda in dodal da je “vizija zavoda postati osrednja kulturna ustanova za vse prebivalce in obiskovalce s široko ponudbo svojih storitev na področju delovanja, kjer bodo kulturne, jezikovne in druge družbene raznolikosti vrednota in izziv za boljše in bogatejše storitve.” Mrežo Knjižnice Lendava sestavlja 10 krajevnih knjižnic in tri premične zbirke. V okviru osrednje knjižnice na območju Občine Lendava delujejo štiri krajevne knjižnice in dve premični zbirki, na območju Občine Črenšovci delujeta dve krajevni knjižnici, v ostalih občinah pa ena krajevna knjižnica, oziroma postajališče premične zbirke (Kobilje).
Žal pa brez težav ne gre. Knjižnica še vedno deluje v utesnjenih in neprimernih prostorih, saj bi za nemoteno opravljanje dejavnosti potrebovala približno 1200 1600 kvadratnih metrov prostorskih površin. Obstoječa zgradba knjižnice je potrebna nujnih obnovitvenih del ter temeljite energetske prenove. Upamo, da bo v kratkem prišlo do konkretne uresničitve projekta prenove oz. preselitve, saj so trenutne prostorske razmere težke. “Še vedno se srečujemo z nerešeno problematiko potrebnega financiranja knjižnične dejavnosti s strani ostalih občin, saj nekatere niso pripravljene zagotavljati pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti prebivalcem svoje občine in prispevati zadostnih finančnih sredstev ter so imune na vsa naša prizadevanja v zvezi s tem, kar nam zelo otežuje delo. Situacija se še zmerom rešuje na račun nezadostnega števila zaposlenih, glede na predpise Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe.
Po navedenih izračunih bi knjižnica morala imeti skupno zaposlenih 15,11 delavcev, in sicer bi se 13,61 delavcev moralo financirati iz občinskih proračunov, 1,5 delavca pa iz sredstev za narodnostni program oz. iz državnega proračuna. Trenutno je v knjižnici zaposlenih 10 delavcev in sicer direktor, računovodja, čistilka, knjižničar, višji knjižničar in 5 bibliotekarjev. Izračun potrebnega števila zaposlenih za doseganje minimalnih kadrovskih normativov je bil preverjen pri Narodni in univerzitetni knjižnici, Centru za razvoj knjižnic in potrjen pri pristojnih službah Ministrstva za kulturo,” je še zapisal Halász.
Knjižnica trenutno deluje v zelo oteženih pogojih. Nepremičnina je dotrajana, energetsko neučinkovita in potratna, na razpolago ni dovolj prostorov za nemoteno opravljanje dejavnosti. Prostorska problematika v knjižnici je zato stalnica in nenehen izziv. Poseben problem v knjižnični mreži predstavljajo neustrezni prostori osrednje knjižnice, saj do sedaj še ni bilo mogoče najti učinkovitih ukrepov in finančnih virov za izvedbo investicije. Na področju knjižnične mreže zato ostaja prioriteta prizadevanje za izvedbo načrtovane investicije v osrednjo knjižnico.
