Težave Pomurskega vodovoda, sistema B: “Država skrbi za živali, za ljudi pa ne” trdijo domačini

Sramotno ravnanje države do Prekmurcev, ki v 21. stoletju nimajo pitne vode; Prekmurski župani ogorčeni zaradi zavlačevanja državnih organov pri gradnji vodovoda; “Država skrbi za živali in rastline, za ljudi pa ne,” trdijo domačini.

Več kot žalostno je, da v 20. letu 21. stoletja, v nekaterih predelih Prekmurja, torej najbolj ravninskega predela Slovenije, kjer je v koritih rek in potokov vede na pretek, mnogi prebivalci nimajo zdrave pitne vode. Pravzaprav ponekod na Goričkem nimajo niti vode za živino ter za pranje in umivanje, tako da jim v sušnih obdobjih vodo vozijo gasilci, čeprav je na njihovem območju veliko vrelcev in zajetij. Zato so župani 12 občin z območja sistema B pomurskega vodovoda upravičeno razočarani in protestirajo, ker se bo gradnja zadnjega dela sistema vodovoda zavlekla in je lahko ogrožena. To pa predvsem zaradi neenotnih državnih organov, ki so šele po letu dni usklajevanj in zavlačevanj ugotovili, da je za gradnjo potrebna presoja vplivov na okolje. V sistemu so sicer občine: Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Rogašovci, Tišina in Šalovci, torej več kot dve tretjini Prekmurja.
Župani od države zato zahtevajo enotno usklajevanje evropskih projektov, odgovornost vpletenih za zavlačevanje postopkov in prednostno obravnavo pripravljenih kohezijskih projektov. Vodovod sistema B je namreč konec lanskega leta kot pripravljavec projekta od agencije za okolje (Arso) dobil sklep, da je za gradnjo druge etape vodovoda sistema B potrebna presoja vplivov na okolje, čeprav so občine že januarja lani na Arsu sprožile postopek za predhodno presojo vplivov na okolje, ga potem pojasnjevale in dopolnjevale z vsemi pristojnimi.

Skupaj so vsi udeleženci postopka tudi jasno izoblikovali pogoje in omejitve, ki bi jih morali upoštevati investitor in izvajalci, vse to pa je pripravljavec razpisne dokumentacije tudi vključil v razpis za oddajo del. Ob tem Edvard Mihalič, župan občine Rogašovci, ki predseduje občinam sistema 8, ob tem pravi: “Ministrstvo za okolje in prostor skrbi za biotsko raznovrstnost na območju Nature 2000 in Krajinskega parka Goričko, skrbi torej za živali in rastline. In kdo naj skrbi za ljudi, ki tu živijo, da se ne bodo odseljevali in da bodo lahko uporabljali zdravo pitno vodo? Odgovor je država in občine, ampak ta ista država nam prek svojih organov meče polena pod noge.”

Mihalič je tudi pojasnil, da je pet organov od šestih – direkcija za vode, zavod za varstvo narave, zavod za gozdove, zavod za varstvo kulturne dediščine, zavod za ribištvo in kmetijsko ministrstvo – zapisalo, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, le zavod za varstvo narave soglasja ni dal, se je pa strinjal, da je gradnja mogoča pod pogoji, ki so jih določili. “V prvi etapi gradnje vodovoda presoja vplivov na okolje ni bila potrebna, prav tako ne pri veliko večji gradnji ljubljanske kanalizacije, vredne 124 milijonov evrov, kjer gre za umazano vodo, ki teče čez vodonosnike Ljubljanskega barja. Tukaj pa gre za čisto vodo, ki bo tekla ob prometnicah in po jarkih, projekt pa je vreden 33 milijonov evrov. Gre za nepotrebno papiriado, ki po našem ni potrebna, namesto da bi ljudem pomagali priti do pitne vode, kot je zapisano v ustavi,” je še poudaril Mihalič.

Podobno razmišljajo tudi njegovi kolegi iz drugih občin, saj so prepričani, da gre za načrtno nagajanje na ravni države in da v tem mandatu ljudje na zahodu Goričkega, kjer še vedno nimajo pitne vode, te ne bodo dočakali. Župan občine Tišina, Franc Horvat trdi, da projekt zavirajo dvojna merila, pri čemer, kot je dejal, Slovenija nima jasno opredeljenih pogojev. Cankovski župan Danilo Kacijan je prepričan, da je denar za gradnjo v oblakih, zato je omenil tudi možnost nepokorščine, podobno župan Kuzme, Jožef Škalič, ki je še posebej oster: “Voda mora biti, če drugo ne bo zaleglo, bomo šli na cesto.” K ukrepanju pozivajo pomurske poslance, zahtevajo pa tudi pisna zagotovila pristojnih, da bodo na državni ravni upoštevali roke in projekt izpeljali. župani so še povedali, da so svoj del obveznosti za uspešno in pravočasno uresničitev projekta občine opravile, zato pričakujejo ustrezen odziv pristojnih organov in ustanov, nanje pa tudi prelagajo izključno odgovornost za morebiten neuspeh projekta.

Po besedah direktorja Vodovoda sistema B, Daniela Kalamarja, so pripravili 6000 strani obsežno dokumentacijo, za začetek projekta pa je vse pripravljeno. Vloga za pridobitev sredstev za dokončanje gradnje pomurskega vodovoda je bila na ministrstvo oddana 12. decembra 2020, imajo gradbeno dovoljenje, te dni je objavljen razpis za izbiro izvajalcev gradnje, nadzora in obveščanja pri projektu. “V omenjenih pogovorih med vsemi udeleženci postopkov so se jasno izoblikovali pogoji in omejitve, ki bi jih investitor in izvajalci morali pri gradnji upoštevati in vse je pripravljavec razpisne dokumentacije tudi vključil v razpis za oddajo del. Po teh usklajevanjih in pisnih dokumentih, ki so jih dajalci soglasij na koncu izdali, presoja vplivov na okolje ne bi bila več potrebna,” pravi Kalamar, ki se podobno kot župani javno sprašuje, ali je res moralo miniti celo leto in so šele potem na Arsu ugotovili, da je študija potrebna, in ali res lahko v tej državi vsaka služba, resor oziroma celo ministrstvo dela po svoje in deluje proti skupnim interesom države.

Druga faza gradnje v obdobju bo zagotovila priklop na vodovodno omrežje in dostop do zdrave pitne vode več tisočim gospodinjstvom, ki so izostala v prvi fazi. Skupna vrednost projekta znaša 33,3 milijona evrov, večina od tega iz evropske kohezijske politike, najprej se je pa zapletlo pri sofinanciranju države. Zaplet so rešili, država je manjkajoča sredstva zagotovila, ampak sedaj, ko je končno vse pripravljeno za izvedbo nadgradnje, so občine dobile hladen tuš v obliki sklepa Agencije RS za okolje, ki jim nalaga izdelavo presoje vplivov na okolje. Vsi so se veselili, da se bliža konec vseh travm prebivalstva, vse je bilo usklajeno, nato pa je “udaril” ARSO. Župani problematizirajo način, kako je do tega sklepa prišlo, saj so v zadnjem letu dni potekala intenzivna usklajevanja in pogovori s vsemi deležniki, občine so sprožile tudi predhodni postopek, v katerem se ugotavlja, ali je presoja vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja potrebna. Po vseh teh naporih in usklajevanjih so se dogovorili o pogojih in omejitvah, ki jih bodo kot investitor upoštevali pri gradnji in tudi vključili v razpis za oddajo del, ki je bil tik pred izdajo. Sedaj morajo občine ponovno zaprositi za soglasje okoljevarstvene in naravovarstvene organizacije. Pridobitev soglasij bo trajala, nato pa mora še odločiti Agencija RS za okolje, ki izda okoljevarstveno soglasje. Župani so ogorčeni, da nikogar v Ljubljani ne zanima, kako živijo ljudje na Goričkem; Kdo bo poskrbel, da bodo občani pili zdravo pitno vodo in preprečil problem izseljevanja ljudi iz goričkih občin: “Tudi problem vode je eden izmed vzrokov za problem izseljevanja,” je prepričan župan Mihalič, ki poudarja, da trenutna situacija, ko z gasilskimi cisternami vozijo občanom vodo in hkrati onesnažujejo zrak ter uničujejo cestno infrastrukturo, očitno za pristojne ni problematična glede vplivov na okolje.

Črn scenarij ali vendarle gradnja že letos?

Danijel Kalamar ocenjuje, da se bodo, če bodo vsi pristojni upoštevali zakonske roke, dela lahko začela šele konec avgusta. Torej še eno poletje brez vode. Župan Moravskih Toplic Alojz Glavač sicer predlaga, da bi bilo možno peljati postopek presoje vplivov vzporedno z razpisom za izvajalca del, kar bi vsaj nekoliko zmanjšalo časovni zamik. Tako Kalamar, kot župani, želijo pozornost države in predvsem aktivnejše zavzemanje pomurskih poslancev, ki bodo morali biti ključni, da do nadaljnjega zavlačevanja ne bo prišlo. Izpostavljajo še predsednika državnega zbora Dejana Židana, ki prihaja iz Pomurja in bi kot drugi najpomembnejši človek v državi moral ukrepati pri razrešitvi zapleta z vodovodom.

Angažma vodilnih v državi bo tako zelo pomemben, da se bodo vsi pristojni, predvsem ARSO, držali zakonskih rokov in ne bo prišlo do novega zavlačevanja ali celo črnega scenarija, ki ga je omenjal tišinski župan Horvat. Dlje, kot bo trajalo, dlje več tisoč gospodinjstev, zlasti na goričkem delu Prekmurja ne bo imelo pitne vode.

Kot prvi se je, še preden je izvedel za odstop premiera, oglasil pomurski poslanec Jožef Horvat, ki je na ministra za okolje in prostor Simona Zajca naslovil odprto pismo, v katerem ga poziva k skupnemu sestanku med predstavniki ministrstva, ARSA, drugih soglasodajalcev in županov občin, ki so vključene v sistem B.

“Spoštovani gospod minister, prosim vas, da se aktivno vključite v razrešitev omenjene problematike. Predlagam, da organiziramo skupni sestanek med predstavniki vašega ministrstva, ARSO ter drugimi soglasodajalci in župani v projekt vključenih občin. Na sestanek bi povabili tudi predstavnike Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Gre za projekt, ki je v veliki meri deležen sofinanciranja iz evropskih skladov. Vsekakor moramo doreči način prioritetnega reševanja vloge za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, ki je ključno za čim prejšnji začetek izvedbe projekta in začetek koriščenja evropskih sredstev. Nerazumno se mi zdi, da ob slabih kazalcih uspešnosti črpanja evropskih sredstev, že potrjene evropsko sofinancirane projekte zaradi neustreznega sodelovanja med inštitucijami te države, zaviramo v fazi izvedbe.

Kot pomurski poslanec že vrsto let opozarjam na razvojni razkorak med Pomurjem in preostalimi deli države. S svojimi aktivnosti kot poslanec bom še naprej poskušal narediti vse, da se ta razkorak zmanjša. V tej luči zagotavljam mojo popolno podporo in sodelovanje. Prepričan sem, da bomo nastalo situacijo rešili in zagotovili čim prejšnje nadaljevanje aktivnosti za izgradnjo pomurskega vodovoda sistema B,” je zapisal Jožef Horvat, poslanec DZ RS.