Slovesnost ob kulturnem prazniku tudi v Murski Soboti
V povem polni dvorani murskosoboškega gledališča Park, se je na predvečer slovenskega kulturnega praznika odvila prireditev s podelitvijo priznanj za dosežke na področju kulture. Priznanja je podelil tamkajšnji župan, Aleksander Jevšek.
Denarno nagrado Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke na področju kulture sta prejela Štefan Celec in Štefan Kardoš, ki sta maja lani v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, na edinstven način predstavila usodo Prekmurcev, ki so se pred prvo svetovno vojno množično izseljevali v Ameriko.
Plaketo Mestne občine Murska Sobota je prejelo Kulturno društvo Fotoklub Murska Sobota, ki že 20 let združuje izrazne fotografe iz Pomurju.
Priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo mladih ustvarjalcev na področju kulture je prejel Alen Nemec, magister profesor razrednega pouka, ki je našel svoj izraz v žanrski literaturi znanstvene fantastike. V slogu funovske literature, ki so jo inspirirale svetovne uspešnice, kot so Igra prestolov, Gospodar prstanov Hobbit in še katera, je zapisal svojo pripoved Vstajenje mečevalca, ki jo je tudi sam izdal.
Slavnostna govornica je bila igralka Nataša Matjašec Rošker, prvakinja Drame SNG Maribor, sicer rojena Sobočanka, ki je svojemu nagovoru o umetnosti, dodala osebno noto, ko se je zahvalila svojim staršem, da so jo spodbujali na njeni življenjski poti ter svojemu mestu in pokrajini ter posameznikom, ki so jo ob tem navdihovali.
Na slovesnosti je nastopila glasbena skupina Tadej Toš & The band in predstavila »Rokezije«, uglasbljeno poezijo Franceta Prešerna.
Denarno nagrado Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke na področju kulture prejmeta Štefan Celec in Štefan Kardoš.
Pred prvo svetovno vojno se je zgodil prvi val ekonomskih migracij Slovencev, po vojni je sledilo nadaljevanje. Med izseljenci je bilo mnogo Prekmurcev, kakšnih 7000 jih je priložnost našlo v mestu Betlehem, v ameriški Pensilvaniji. Njihova skupnost, kultura in jezik so se ohranili do danes.
O njihovi usodi govorita dokumentarni film Slovenci v Betlehemu Štefana Celca in deloma tudi roman Vse moje Amerike pisatelja Štefana Kardoša, ki sta se povezala maja lani v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, na predstavitvi Kardoševega romana, ki so jo dopolnjevali tudi odlomki omenjenega dokumentarca.
Kdo so bili Prekmurci, ki so se odpravili čez lužo, kakšne so bile njih usode, ko so zagledali odrešujoči kip svobode, se skozi prepletanje črno-belih kadrov sprašuje avtor filma Štefan Celec; o Prekmurcih, ki so si na drugi strani poloble ustvarili družine pa tudi skupnost, katero sta povezovali tako evangeličanska kot katoliška cerkev, kultura in jezik. O Prekmurcih, ki so imeli svoj tednik in svoje klube ter se družili na različnih prireditvah, celo lastnih ljubiteljskih gledaliških predstavah. Ob tem, da so povečini začenjali kot delavci v tovarni jekla, mnoge ženske v tovarni cigar, so številni kmalu našli tudi svoje poslovne priložnosti. Postali so lastniki hotelov, gostiln, obrtnih delavnic in še česa. Dolga desetletja so bili prepričani, da niso Slovenci ampak Vendi, kakor so jih poimenovali Madžari v upanju, da bo po prvi vojni izgubljeno Prekmurje še kdaj njihovo. Šele v 90. letih so Prekmurci v Betlehemu vendarle spoznali, da so Slovenci in začeli tkati tesnejše vezi z nekoč domovino.
Stvarna Amerika, o kateri govori dokumentarec, je sicer pomembna, a je le ena izmed večih, ki jih v družinskem romanu, posvečenem rojstnim Križevcem, ubesedi Štefan Kardoš. Kot strne v spremni besedi romana Franci Just, sta v ospredju pripovednega dogajanja Šandor Novak, rojen v Betlehemu v začetku prejšnjega stoletja, kamor se po otroških letih v Prekmurju za nekaj časa ponovno vrne, in njegov vnuk K, ki se je zaobljubil pisati roman o dedu. Literarno delo pa je pravzaprav le nadomestek za dedu obljubljeno še zadnje potovanje v Ameriko, dokler je bil ta še živ. Splet okoliščin pa vnuka pripelje do spominov na lastno življenjsko pot in refleksije o njej, ki na žanrsko paleto romana dodajo še avtobiografske barve, kjer vnuk odkriva svoje lastne (male) Amerike. Med njimi počitnice pri sorodnikih v drugi vasi, študentsko sobo v Ljubljani, pa tudi Ameriko Franca Kafke. Vnuk K, kot nadaljuje Just, romana o dedu ne dokonča, v pripovedno celoto vključi le fragmente, tako da je roman vse moje Amerike tudi roman v romanu, roman o izkušnji pisanja romana.
Sicer pa je za Kardošem izjemno plodna pisateljska pot: ob nagradi kresnik, ki jo je prejel leta 2007 za roman Rizlig polka, zasledimo njegovo ime kar trikrat med petimi nominiranci za enako nagrado; prvič s skupinskim romanom Sekstant, skupaj z Normo Bale in Robertom Titanom Felixom leta 2002, in dvakrat s samostojnima romanoma Pobočje Sončnega griča 2010 ter Veter in odmev 2015. Med vsemi pa je umeščen še roman Zajčja sled, ki je izšel leta 2012.
Štefan Celec se je podpisal pod številne, med njimi tudi nagrajene dokumentarne filme. Če jih omenimo le nekaj, so to: Zgodovina prekmurskih Judov, Mali katekizem velikega človeka, Murska republika 1919, Novi zakon Štefana Kuzmiča, Prehojena pot, Slike in podobe Ludvika Vrečiča, ter drugi avtorski filmi, ki jih v večini sam opremlja z glasbo ter v zadnjem času tudi montira.
Plaketo za pomembne dosežke na področju kulture prejme Fotoklub Murska Sobota.
Fotografija že od nekdaj pomeni, ujeti trenutek časa. Z njo beležimo tisto, kar se z besedami ne da opisati. Sleherni motiv je za fotografa izpolnitev njegovih misli, idej ali želje po umetniškem izražanju.
Kulturno društvo Fotoklub Murska Sobota že 20 let združuje izrazne fotografe iz Pomurju. Je prepoznavno društvo, ki s svojim ustvarjanjem nesporno bogati kulturno življenje v našem mestu in pokrajini.
V zadnjih letih so člani kluba največ energije porabili za ponovno zagotavljanje osnovnih pogojev, ki so nujni, če želi društvo kakovostno delovati in ustvarjati. Pri iskanju primernega prostora jim je pomagala Mestna občina Murska Sobota, saj se je društvo konec leta 2015 preselilo v stalne prostore na Slovenski ulici 41, uspešno pa kandidira tudi na vsakoletnih razpisih. Ugodne okoliščine jim dajejo veliko energije, da se z vnemo lotevajo novih nalog, med katerimi je zelo pomembno pridobivanje in poglabljanje znanj, s tem pa strokovni razvoj članov. Tako načrtujejo sodelovanja z uveljavljenimi, uglednimi fotografi, ki so pripravljeni z njimi deliti svoje izkušnje in širiti njihova fotografska obzorja. Redna prijavljanja na slovenske in mednarodne fotografske natečaje in tekmovanja pa so odlična priložnost za refleksijo o kakovosti in rasti posameznega fotografa, s tem pa seveda tudi društva kot celote. Obenem jim omenjeno sodelovanje omogoča nagrajevanje, s katerim pridobijo napredovanje v nazive krovnih organizacij Mednarodne zveze za fotografsko umetnost, katere članica je tudi Fotografska zveza Slovenije, slednje pa Fotoklub Murska Sobota.
Kot svojo redno dejavnost ohranja društvo letne razstave svojih članov, saj z izborom najboljših fotografij promovirajo ne le lastno dejavnost, temveč tudi fotografijo kot pomembno zvrst umetnosti in kulture.
Priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo mladih ustvarjalcev na področju kulture prejme Alen Nemec.
V nekem življenjskem obdobju iskanja je Alen Nemec, sicer magister profesor razrednega pouka našel svoj izraz v žanrski literaturi znanstvene fantastike. V slogu funovske literature, ki so jo inspirirale svetovne uspešnice, kot so Igra prestolov, Gospodar prstanov Hobbit in še katera, je zapisal svojo pripoved Vstajenje mečevalca, ki jo je tudi sam izdal. Javnosti je bila knjiga predstavljena septembra lani v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti.
Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek bo nagrajencem nagrade izročil na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v sredo, 7. februarja 2018, ob 19. uri v Gledališču Park Murska Sobota. Slavnostna govornica ob prazniku bo igralka Nataša Matjašec Rošker, prvakinja Drame SNG Maribor. V programu bo nastopil Tadej Toš & The Band. Slovesnost in video portrete letošnjih nagrajencev je režirala Duša Škof.
