Se nam obeta združevanje zavodov?

V javnosti so se pred nekaj dnevi razširile informacije, da namerava Občina Lendava združiti nekaj zavodov in dejavnosti v en javni zavod. Za pojasnila smo poklicali župana Občine Lendava, odzval pa se je tudi direktor Javnega zavoda Knjižnica-kulturni center (KKC) Lendava, dr. Albert Halasz.

“Nekateri svetniki Občinskega sveta Občine Lendava so, enako tudi v prejšnjih mandatih, ob proračunskih razpravah občinski upravi omenili, da naj bi ogromno denarja šlo za zavode. En izmed predlogov na občinskem svetu v preteklosti je med drugim bil tudi, da občinski svet želi vedeti višino denarja, ki ga zavodi pridobijo na trgu. Gre za Zavod za turizem in razvoj, KKC in Galerija-muzej Lendava (GML), pa tudi preostali zavodi. Na žalost smo ob tem osupli, saj KKC in GML ustvarita odstotek, kar je nič, to pa že tako ali tako dobijo iz javnega razpisa Občine in s strani madžarske skupnosti. Zgodovine sicer ne poznam, a kar vem je, da so že bivšega župana na zasedanjih občinskega sveta “stiskali” in sledila je združitev Zavoda za kulturo in promocijo Lendava (ZKPL) z Knjižnico Lendava, a ni nadaljeval. Je pa združevanje bilo iz ekonomskih razlogov in iz naslova učinkovitosti,” je dejal župan Občine Lendava, Janez Magyar.

Po besedah župana Magyarja bi direktor v novem zavodu skrbel za zaposlene in za dodatni vir, ti direktorji trenutnih zavodov pa ne bi ostali brez zaposlitve, temveč bi skrbeli za programske vsebine. “Veliko težav se pojavlja tudi pri prireditvah, ko se slednje prekrivajo.” Pod okriljem novega zavoda bi, po besedah župana, turizem in sektor za mlade bil ločen, bi pa imeli programske vodje, ki bi na teh področjih delovali. “Če pogledamo ZTR, bi razvojni del prejel poseben status, ki bi bil na voljo tudi za del regijskih projektov po vzoru Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in bi spadal pod Občino,” je še dejal župan Magyar. Predstavitev tovrstnih načrtov direktorjem omenjenih treh zavodov se je odvila že lanskega decembra. “Odlok je že pripravljen in je bil poslan na Ministrstvo za kulturo,” je dejal Magyar. Za tem bo sledilo obveščanje direktorjev zavodov in občinski svet. “Občina Lendava je enkrat manjša ob murskosoboške in več zavodov kot je tam, pač ne premoremo,” je zaključil Magyar.

Dr. Albert Halasz, direktor Zavoda Knjižnica-kulturni center Lendava: “V poslanem dopisu Občini Lendava z dne 4.12. smo pojasnili, zakaj združevanje splošne knjižnice v drug zavod ni možno”

Na združevanje zavodov se je po predstavitvi načrtov direktorjem javnih zavodov pisno odzval Dr. Albert Halasz, direktor Zavoda Knjižnica-kulturni center Lendava, ki je zapisal, da ugotavlja, da poslan izvleček osnutka člena odloka o ustanovitvi z 3.11.2020, ki se nanaša na notranjo organizacijo osnovnih področij zavoda v nastajanju in ki bi zajemal tudi knjižnično dejavnost, ni v skladu z določbami Zakona o knjižničarstvu. “Enakega mnenja, kot smo mi, je tudi predsednica Združenje splošnih knjižnic,” je še zapisal.

Dr. Halasz med drugim še zapiše, da “iz tako narejenih vsakoletnih izračunov in prejetih sredstev po občinskem proračunu izhaja, da Občina Lendava ne zagotavlja vseh potrebnih sredstev za delovanje knjižnice. Zaradi tega smatramo, da se Občina Lendava pri združevanju dejavnosti različnih zavodov en zavod ne more sklicevati zaradi racionalizacije stroškov. Ti namreč v daljšem obdobju primeru knjižnice niso dosegale izračunanega minimuma. Ob tem izpostavljamo, da se je k splošni knjižnici leta 2016 pripojil bivši Zavod za kulturo in promocijo Lendava (ZKPL), njene bivše in nove dejavnosti s področja kulture določa Odlok o ustanovitvi. Gre za povsem drugačne kulturne vsebine, kakor jih izvajajo splošne knjižnice, zaradi tega je knjižnica obremenjena z novimi dejavnostmi in povečanim obsegom dela nekaterih zaposlenih.

Kljub vsemu novi zavod v javnosti dosega pozitivno odmevnost, od leta 2016 ni imel presežka odhodkov nad prihodki, kar pa je bila v primeru ZKPL več ali manj stalnica v letih pred tem. V primeru, da se knjižnična dejavnost ne bo izvajala v skladu z zakonom, obstaja tudi nevarnost prenehanja sofinanciranja nakupa knjižničnega gradiva in sofinanciranja programa splošne knjižnice za avtohtono narodno skupnost s strani Ministrstva za kulturo.

Občini Lendava predlagamo, da v okviru občinskih služb knjižnici in drugim javnim zavodom zagotovi pomoč na ta način, da jim v sodelovanju z drugimi občinami, za katere knjižnica izvaja knjižnično dejavnost, zagotovi strokovna dela na finančno- računovodsko-administrativnem področju, ki jih Zavod s trenutno kadrovsko strukturo ne more pokrivati ter pravno svetovanje, pri čemer se knjižnici stroški za delovanje ne zmanjšajo, ampak se postopno povečajo do izračunane višine.

Zakon o knjižničarstvu v 19. členu določa, da je splošna knjižnica samostojna pravna oseba, če izvaja knjižnično dejavnost za okvirno 10.000 in več prebivalcev. 20 člen zakona pa določa, da mora vsaka občina zagotoviti knjižnično dejavnost za svoje občane tako, da ustanovi splošno knjižnico sama ali skupaj z drugimi občinami, ali tako, da poveri opravljanje te dejavnosti s pogodbo drugi splošni knjižnici v soglasju z njenim ustanoviteljem.”