Ostalo

Ščitaste stenice, pogovorno tudi smrdljivci: Že nekaj dni jih opažamo izjemno veliko

Ščitaste stenice, pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4.100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic. Med njimi so tako rastlinojede kot plenilske stenice, ki jih druži značilnost, da so njihove tipalnice sestavljene iz petih členov, iz česar verjetno izvira njihovo znanstveno ime.




V teh dneh vas ima mnogo zagotovo težave s ščitastimi stenicami ali smrdljivci, kot jih najpogosteje imenujemo. Letos jih je veliko in na vsak način želijo v naša stanovanja da prezimijo. Smrdljivci so sicer neprijetni gosti tako na vrtovih kot v stanovanjih, marsikdo pa se je že srečal tudi s posebno stenico, ki smrdi kot sam vrag in je poznana pod imenom smrdljivi Martin. Ampak se tem našim Martinom je tako, da ne smrdi, če ga boste pustili na miru. A ta bo seveda težka. Vsakdo bi se jih rad čim prej znebil.

Med najpogostejše vrste v Sloveniji sicer spada zelena smrdljivka. Martin se jeseni zaleže med okna in pride celo skozi najmanjše odprtine v stanovanje, da o tem, da je škodljivec na vašem vrtu in v sadovnjaku, niti ne govorimo. Za uničevanje teh stenic se uporablja insekticide. Če vas Martin obišče v stanovanju, ga podložite z listom papirja ter ga vrzite skozi okno, nikakor pa ga ne prijemajte ali zdrobite, kajti izpustil bo svoj smrad in vaše roke nenavadnega vonja ne bodo izgubile niti po večkratnem umivanju.

Pogoste so tudi Marmorirane smrdljivke

Marmorirana smrdljivka – Halyomorpha halys izvira iz Vzhodne Azije, z območja Kitajske, Korejskega polotoka, Japonske in Tajvana. Sredi 90. let je bila vnesena v Združene države Amerike. V Evropi so marmorirano smrdljivko prvič opazili v Liechtensteinu leta 2004 in v Švici leta 2007, od tam pa se je postopoma razširila v Francijo, Nemčijo in Italijo ter na nekatere preostale dele vzhodne in južne Evrope. Najdba marmorirane smrdljivke v Sloveniji je povezana z njeno prisotnostjo v sosednji Italiji, kjer so jo prvič opazili leta 2012. Hitro se je začela širiti, leta 2014 pa so jo prvič opazili tudi v nam bližnji Furlaniji – Julijski Krajini.

Množičen pojav stenic je v jesenskem času običajen pojav, povezan pa je predvsem z njihovim načinom prezimovanja. Obstaja tudi dobra stran teh živali, in sicer ta, da je to ena redka živalska vrsta, ki se ne razmnožuje v toplejših notranjih prostorih. Ščitaste stenice iščejo zgolj ‘prenočišče’ čez zimo, notranjost doma in kakšna garaža, pa sta kot nalašč za njihovo zimsko spanje. A tukaj je tudi slaba stran. Takoj, ko nastopi pomlad, se te živalce iz notranjosti preselijo na naš vrt in nam povzročajo precejšnjo škodo.