Prostovoljno gasilstvo od včeraj vpisano v register nesnovne kulturne dediščine
V register nesnovne kulturne dediščine sta od včeraj vpisani dve novi enoti – priprava mežerlov in prostovoljno gasilstvo. Register nepremične kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o dediščini v Sloveniji.
Prostovoljno gasilstvo je društvena dejavnost, povezana s preprečevanjem in gašenjem požarov ter odpravljanjem posledic naravnih, prometnih in drugih nesreč. Na podeželju gasilska društva skrbijo tudi za družabno življenje in sosedsko pomoč, zato jim ljudje zaupajo in jih cenijo. Člani društev so gasilke in gasilci različnih starosti.
V Sloveniji je prostovoljno gasilstvo izredno dobro razvito in razširjeno. Leta 2023 je bilo v 1341 gasilskih društev včlanjenih okoli 160.000 članov, med katerimi je 50.000 operativcev. Vsem gasilstvo predstavlja način življenja. Prostovoljno gasilstvo je še posebej pomembno na podeželju in v krajih, kjer ni poklicnih gasilskih brigad, prostovoljni gasilci pa delujejo tudi v okviru nekaterih večjih tovarn. Gasilski domovi so praviloma tudi središča kulturnega in družabnega življenja.
Krajevna gasilska društva, ki po potrebi priskočijo na pomoč tudi društvom iz sosednjih krajev, so povezana v regionalne gasilske zveze, krovna pa je Gasilska zveza Slovenije, ki združuje vsa gasilska društva. Z združenim delovanjem na občinski, medobčinski in regijski ravni prostovoljne gasilke in gasilci kot humanitarna organizacija učinkoviteje skrbijo za požarno varnost ter so ključni steber v sistemu zaščite in reševanja v Sloveniji.
Gasilska znanja se prenašajo s starejših na mlajše generacije in na izobraževanjih, ki potekajo v okviru gasilskih društev, gasilskih zvez in Gasilske zveze Slovenije.
Prve ideje o organiziranem prostovoljnem gasilstvu sodijo v 2. polovico 19. stoletja s poskusi ustanovitev gasilskih skupin, ki bi bile v stalni pripravljenosti za gašenje. Leta 1869 je bilo v Metliki ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo na Slovenskem, takrat imenovano »požarna bramba«, leta 1870 pa še v Ljubljani, Laškem in na Ptuju. Po letu 1881 se je začelo število prostovoljnih gasilskih društev, ki so se povezovala v regionalne zveze, povečevati. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, je bil v Metliki odprt Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča.
O registru …
Register kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o dediščini v Sloveniji. Voden je zaradi informacijske podpore izvajanju varstva dediščine, namenjen pa je tudi predstavljanju in raziskovanju dediščine ter vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti javnosti o dediščini. “Register nepremične kulturne dediščine razvijamo od leta 1991, register nesnovne kulturne dediščine vodimo od leta 2009, register premične kulturne dediščine pa še ni vzpostavljen. Opis enote dediščine v registru je osebna izkaznica posamezne enote in vsebuje osnovne podatke o njej. Poleg opisnih podatkov vsebuje tudi geolokacijske podatke. Z vpisom enota dediščine dobi enotno identifikacijo dediščine, EID (prej evidenčno številko dediščine, EŠD), ki enoto enolično identificira in jo uporabljamo v vseh postopkih varstva (evidentiranje, dokumentiranje, razglašanje kulturnih spomenikov, varstvo dediščine v prostorskih aktih, izdajanje kulturnovarstvenih aktov, financiranje in drugih). Enota dediščine, ki je izgubila dediščinske lastnosti, ostane evidentirana v registru, čeprav je v prostoru ne varujemo več, dokumentarno (arhivsko) varstvo,” so zapisali.
