Pomursko gospodarstvo raste, a dobički padajo: Regija ostaja močno izvozno usmerjena
Pomursko gospodarstvo je leto 2025 zaključilo v znamenju stabilne rasti, rekordnih prihodkov in višje dodane vrednosti, a hkrati tudi pod pritiskom vse višjih stroškov poslovanja, ki so pomembno vplivali na nižji dobiček podjetij. Najnovejši podatki AJPES-a in analiza Pomurske gospodarske zbornice kažejo, da regijsko gospodarstvo kljub zahtevnim razmeram ostaja razvojno naravnano, izvozno usmerjeno in kapitalsko stabilno.
Čeprav so prihodki rasli, so podjetja leto zaključila z nižjim dobičkom. Neto čisti dobiček gospodarskih družb je znašal 133 milijonov evrov, kar je za 17,4 odstotka manj kot v rekordnem letu 2024. V ozadju padca dobičkonosnosti stojijo predvsem višji stroški dela, materiala in storitev, ki so močno obremenili poslovanje podjetij. Kljub temu so gospodarske družbe povečale obseg premoženja za pet odstotkov, kar kaže na nadaljnjo investicijsko aktivnost in finančno stabilnost regijskega gospodarstva.
Med ključnimi nosilci gospodarske rasti še naprej ostajajo predelovalne dejavnosti, trgovina in gradbeništvo. Prav predelovalna industrija ostaja osrednji steber pomurskega gospodarstva, saj je ustvarila kar 45 odstotkov celotnega neto čistega dobička regije ter 73 odstotkov vseh prihodkov od prodaje na tujih trgih. Ti podatki potrjujejo, da je mednarodna konkurenčnost predelovalnega sektorja eden ključnih razlogov za gospodarsko odpornost Pomurja.
Pomurje ostaja izrazito izvozno usmerjena regija. Prodaja na tujih trgih se je povečala za tri odstotke, podjetja pa so skoraj tretjino prihodkov ustvarila zunaj Slovenije. Kar 28 odstotkov prihodkov od prodaje so podjetja ustvarila na trgih Evropske unije, dodatnih 3,6 odstotka pa na trgih izven EU. Domači trg je predstavljal dobrih 65 odstotkov vseh prihodkov.
Podatki kažejo tudi na nadaljnjo krepitev kapitalske stabilnosti pomurskih podjetij. Delež kapitala v sestavi obveznosti do virov sredstev je dosegel 52,3 odstotka, skupna vrednost kapitala pa je presegla 1,6 milijarde evrov. Pomurske družbe že več let dosegajo boljše kazalnike donosnosti od slovenskega povprečja. Na 100 evrov kapitala so ustvarile 57 evrov neto dodane vrednosti, medtem ko slovensko povprečje znaša 47 evrov. Prav tako so na 100 evrov sredstev ustvarile 30 evrov neto dodane vrednosti, kar je nad slovenskim povprečjem, ki znaša 24 evrov.
Pomurje je v letu 2025 med vsemi slovenskimi statističnimi regijami posebej izstopalo po prihodkih na zaposlenega. Ti so znašali 256.132 evrov, kar regijo uvršča na visoko četrto mesto v državi. Kljub temu pa regija še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem pri dodani vrednosti na zaposlenega in pri višini plač. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila za dobrih 20 odstotkov nižja od slovenskega povprečja, povprečna bruto plača pa skoraj deset odstotkov nižja od državnega povprečja.
Zanimivo je, da so bile v nekaterih dejavnostih plače v Pomurju višje od slovenskega povprečja. To velja predvsem za gradbeništvo, izobraževanje ter nastanitvene in gostinske dejavnosti, kar kaže na postopno spreminjanje strukture regionalnega trga dela.
Eden pomembnejših pozitivnih kazalnikov je tudi močno zmanjšanje števila zaposlenih v podjetjih, ki niso uspela pokriti stroškov plač in amortizacije iz ustvarjene dodane vrednosti. Medtem ko je bilo takšnih zaposlenih leta 2024 še 1.706, se je njihovo število lani zmanjšalo na le 137 delavcev. Ta podatek kaže na izboljšanje učinkovitosti poslovanja in večjo finančno stabilnost podjetij.
Kljub pozitivni splošni sliki pa analiza opozarja tudi na pomembne razlike znotraj gospodarstva. Poslovno leto je z izgubo zaključilo 536 družb, ki so skupaj ustvarile 22,8 milijona evrov čiste izgube. Ta podjetja zaposlujejo več kot desetino vseh zaposlenih v pomurskih gospodarskih družbah.
Pomemben izziv za prihodnost ostaja tudi velika odvisnost regijskega gospodarstva od največjih podjetij. Velike družbe so ustvarile skoraj polovico vseh čistih prihodkov od prodaje in slabo polovico celotnega neto čistega dobička regije. Po eni strani to potrjuje moč največjih gospodarskih sistemov v Pomurju, po drugi strani pa odpira vprašanje dolgoročne odpornosti regije in potrebe po dodatni krepitvi malih ter srednje velikih podjetij.
Pozitivno so leto zaključili tudi samostojni podjetniki. Ti so ustvarili 25 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka, kar pomeni 15-odstotno rast glede na leto prej. Največji prispevek so ustvarili podjetniki s področja gradbeništva, najvišji neto podjetnikov dohodek pa je bil dosežen v občini Murska Sobota. Povprečna bruto plača zaposlenih pri podjetnikih je sicer ostala precej nižja od plač v gospodarskih družbah in je znašala 1.652 evrov bruto.
V regiji je poslovalo tudi 29 zadrug s 109 zaposlenimi, ki pa so leto zaključile z minimalno neto izgubo v višini 23 tisoč evrov.
Na Pomurska gospodarska zbornica ocenjujejo, da rezultati potrjujejo stabilno, izvozno usmerjeno in kapitalsko močno gospodarstvo. Kot ključne razvojne prioritete za prihodnja leta izpostavljajo nadaljnji dvig dodane vrednosti, krepitev produktivnosti, razvoj kadrov ter podporo podjetjem pri inovacijah, internacionalizaciji in uvajanju novih tehnologij.
