Pomurski kmetje razočarani, odkupne cene pšenice so, pravijo, prenizke
Letošnji pridelek pšenice bo, kot kaže, relativen. Nekateri bodo z letino zadovoljni, spet drugi ne, a imajo oboji skupno mnenje: Cene pšenice so, pravijo, prenizke. Trenutna cena naj ne bi pokrila proizvodnih stroškov, pridelek v teh dneh šokirajo tudi visoke temperature.
Že dlje časa kmetovalci, zaradi nizke cene pšenice, posejejo bistveno več ječmena, ki pa je že požet. Pšenico kmetje raje porabijo ali prodajo za hrano za živali, žetev pa bodo v veliki večini zaključili še ta teden. Letošnji rezultati žetve so zelo različni, ker so bili tudi zelo različni pogoji za njeno uspevanje, pri čemer je potrebno pojasniti, da pšenici trenutne visoke temperature prav nič ne koristijo, kar se bo poznalo v nižjem donosu.
Letošnja sezona rasti pšenice je minila v znamenju zgodnje vegetacije in, kot že rečeno, visokih temperatur v teh dneh. Neobičajne temperature so pridelku nagajale že februarja, to pa se je nadaljevalo še v mesecu marcu in aprilu. Za tem so sledila daljša obdobja obilnih padavin, rastlino so napadle bolezni, ponekod je sledil tudi propad posevkov. Do izraza je tako prišlo dognojevanje in zaščita pred boleznijo.
zadeva pa se vnovič, kot seveda vsako leto, ustavi pri ceni. Kmetovalci s slednjo namreč niso zadovoljni. Cene so od 165 evrov do 220 evrov na tono, odvisno od kakovostnega razreda. Pridelava je, odvisno od lokacije in sorte pšenice, od pet do osem ton na hektar. V Pomurju je bilo s pšenico posejanih okoli 15.000 hektarjev površin, z ječmenom še okoli 7000 hektarjev. Strošek pridelave je 253 evrov na tono. Težave povzroča tudi pšenica iz Ukrajine. Odkupna cena znaša od 165 evrov za krmno pšenico do 214 za pšenico kakovosti A.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je na seji sveta za kmetijstvo pred tremi tedni napovedala finančno pomoč pridelovalcem pšenice za pokritje dela izgube dohodka. To naj bi storili s prerazporeditvami sredstev. Če država ne bo posredovala s finančno pomočjo, bodo verjetno številne kmetije, ki bi v dveh letih zapored utrpele izgubo okoli 500 evrov na hektar, razmislile, ali je sploh še smiselno vztrajati pri pridelavi pšenice.
