Po lanskih uspehih nad Pomurskim sejmom spet pozitivna energija in optimizem

Po žalostnih letih epidemije covid-19, ko so se že komaj preživljali, so v družbi Pomurski sejem spet zadovoljni in optimistično razpoloženi, saj je bilo leto 2023 rekordno po številu obiskovalcev in razstavljavcev v letih po epidemiji covida-19. Kot je na tradicionalni ponovoletni novinarski konferenci povedal predsednik uprave družbe Janez Erjavec, je bilo leto 2023 tudi prvo finančno uspešnejše v zadnjem obdobju.

Letos znova pripravljajo tri sejme in sicer Lov, Megra in Agra. V leto 2024 po Erjavčevih besedah vstopajo optimistično, čeprav se srečujejo s številnimi izzivi, ki jih prinaša predvsem konkurenca. Kot je pojasnil, se kljub ustanovitvi Zbornice industrije sejmov in srečanj še vedno dogaja, da nekateri slovenski organizatorji “prepišejo program nekega sejma in ga nato prodajajo kot svojega.” Kot primer je navedel Celjski sejem, ki naj bi posegal v vse njihove programe, najbolj očitno v zadnjem času v sejem Lov in ribolov. Ob tem je kar nekaj dejavnikov, ki Gornjo Radgono ‘potiskajo v ozadje,’ to je predvsem oddaljenost avtoceste in železnice ter tudi pomanjkanje hotelskih namestitev.

Kljub vsemu je lansko sejemsko leto po Erjavčevih besedah bilo zelo uspešno. “Bilo je celo prvo leto po koroni, ki je pokazalo vse značilnosti, kot smo jih poznali v predkoronskem času. Lani so tako sejmi pritegnili rekordno število tako razstavljavcev kot obiskovalcev. Dokončne finančne bilance sicer še nimamo, a po grobih ocenah je bilo finančno uspešno in bomo počasi pokrili izgube iz časov med in po epidemiji,” je dejal Erjavec.

Na sejmih MEGRA, AGRA in SOBRA, ki jih je Pomurski sejem organiziral v letu 2023, se je predstavilo skupno 2.005 razstavljavcev iz 35 držav na skupaj 132.350 kvadratnih metrov razstavnih in predstavitvenih površin. Vse sejme v Gornji Radgoni je obiskalo 131.500 obiskovalcev. Megra: 185 razstavljavcev, 12 sodelujočih držav, skupaj 9.500 kvadratnih metrov razstavnih in predstavitvenih površin, 6.500 obiskovalcev. Na Mednarodnem tekmovanju mladih slikopleskarjev v okviru evropskega projekta ERASMUS+ Painting Skills so sodelovali tekmovalci iz šestih držav.

Agra: 1.700 razstavljavcev, 35 sodelujočih držav, skupaj 70.950 m2 razstavnih in predstavitvenih površin (24.650 kvadratnih metrov razstavnih površin v halah, 28.000 kvadratnih metrov zunanjih razstavnih površin, 3.000 kvadratnih metrov razstav živali, 15.300 kvadratnih metrov vzorčnih nasadov, maneža, prireditveni prostor), 105.000 obiskovalcev, država partnerica je bila Indija. Na sejmu AGRA se je zvrstilo več kot 150 strokovnih, poslovnih in družabnih dogodkov.

Sobra: Število razstavljavcev: 120, Število sodelujočih držav: 17, Razstavne površine skupaj: 51.900 kvadratnih metrov (razstavne površine v halah 5.900 kvadratnih metrov, zunanji razstavni prostor: 11.000 kvadratnih metrov, predstavitveni poligon, demonstracijski prostor, prostor za tekmovanja: 35.000 kvadratnih metrov), 20.000 obiskovalcev. Gasilska zveza Slovenije je na sejmu organizirala državno člansko in mladinsko gasilsko tekmovanje za pokal Matevža Haceta.

Janez Erjavec

Potem, ko so lani v Pomurskem sejmu poleg tradicionalnih sejmov lovstva in ribištva, gradbeništva ter kmetijstva izpeljali še sejem obrambe in zaščite Sobra, bo letos prvi na programu v Gornji Radgoni 12. mednarodni sejem lovstva in ribištva od 5. do 7. aprila. Združili ga bodo z mednarodnim sejmom aktivnosti in oddiha v naravi Naturo, istočasno pa bodo obiskovalci dobili priložnost za ogled mednarodne razstave starodobnikov Avto-moto klasika. Na sejmu se bodo ob ponudnikih opreme za lovstvo, ribištvo, kinologijo in aktivnosti v naravi sodelovale krovne organizacije, kot so Lovska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugi.

Deset dni pozneje, od 17. do 19. aprila bodo pripravili 33. mednarodni sejem graditeljstva Megra, ki bo predstavil najnovejše možnosti sodobnih zelenih gradenj in obnov stavb ter urejanja okolice. Poudarek bo na izrabi obnovljivih virov energije in energetskem varčevanju, pravijo na Pomurskem sejmu. Ponovno se bo predstavilo gradbeništvo v celoti, ter energetik, komunal in obrt. “Glavno pozornost dajemo izobraževanju, veseli smo, da smo uspeli združiti gradbena podjetja ter člane in članice gradbene zbornice. Veliko zanimanje je tudi s strani drugih institucij, predvsem izobraževalnih. Gradbeništvo namreč potrebuje kadre na vseh nivojih, zato je sejem odlična priložnost, da povabimo mlade iz osnovnih in srednjih šol ter fakultet, da se seznanijo z možnostmi in priložnostmi zaposlitve v gradbeništvu.”

Mednarodni kmetijsko živilski sejem, 62. po vrsti, bo letos v Gornji Radgoni potekal med 24. in 29. avgustom. Osredotočen bo na prehransko varnost, umetno inteligenco v kmetijstvu, ekološko in ohranitveno kmetijstvo ter podnebne spremembe. Letošnja država partnerka bo Bolgarija, glavno težišča sejma pa bo slonelo na prehranski varnosti, mladih in inovacijah, ekološkem in ohranitvenem kmetijstvu ter prihodnosti podeželja. Še pred Agro bodo potekala strokovna ocenjevanja kakovosti, ki bodo letos v znamenju visokih jubilejev. Potekal bo namreč že 40. odprti natečaj Slovenski oskar za embalažo ter 50. odprto državno ocenjevanje vin “Vino Slovenija Gornja Radgona”. Eden prvih letošnjih dogodkov za Pomurski sejem je bilo včerajšnje kronanje vinske kraljice Slovenije in sicer v Zdravilišču Radenci.

Na Pomurskem sejmu bodo letos pristopili tudi h gradnji medenega hrama “Čebelji svet.” S Čebelarsko zvezo Slovenije in kmetijskim ministrstvom so namreč podpisali pogodbo o postavitvi čebeljega paviljona, ki bo do Agre postavljen in opremljen z različnimi vsebinami, pomembnimi za področje čebelarstva. To pa ni edina letošnja naložba na sejmišču, saj je predvidena tudi generalna rekonstrukcija hale A, katere infrastruktura je nekoliko zastarela. Obnovljena bo streha na kateri bo postavljena sončna elektrarna, kar pomeni, da bo sejem postal bolj samooskrben. “V načrtu je še nekaj sanacij, predvsem energetskih, saj želimo sejmišče urediti tako, da bi porabili čim manj energije,” je dejal Janez Erjavec.