Pa migrant res dobi 833 evrov žepnine?
Po spletnem socialnem omrežju Facebook se kot strela širi zapis, da bo vsak migrant od države ko vstopi vanjo, prejel 833 evrov žepnine, kar je razburilo mnoge. No, šli smo po sledi te žepnine in preverili kaj je in kaj ni res.
Ni tako preprosto, kot se to bere po Facebooku ali pa posluša v družbi ljudi, češ, da bo vsak migrant ki pride v našo državo, prejel kar 833 evrov žepnine, a so številke kljub temu visoke. V letu 2015, v zadnjih treh mesecih, je bilo za obratovanje migrantskih centrov namenjenih skupno 25 milijonov evrov. Od tega je 12 milijonov evrov, torej slabo polovico, mednarodna finančna pomoč. Do včeraj je v državo skupno vstopilo 472.000 migrantov, od oktobra lani pa vse do danes, pa številke vztrajno padajo. Recimo včeraj v našo državo ni vstopil noben.
Teh 25 milijonov evrov je bilo porabljenih za sprejem, namestitev, opremo, stroški državnih organov, prevozi, stroški prostovoljcev, hrana in stroški občin. In če to preračunamo na posameznega migranta, nas je posamezni stal torej 66 evrov. Če pa upoštevamo še, da je od omenjenega zneska potrebno odšteti še mednarodno finančno pomoč (32 evra), je torej državo dejansko posamezni migrant stal 34 evrov. Torej v vprašanju ni nikakršne žepnine, nadomestila ali česar podobnega. To se tiče tistih ki odidejo in naslednji, ali še isti dan odidejo.
Do včeraj je v naši državi za azil zaprosilo 227 migrantov, največ prav v tem mesecu, februarju, ki jih je Avstrija zavrnila na meji. Takih je 90. Vsi omenjeni čakajo na odobritev prošenj. A med tem ko čakajo, imajo tudi nekaj pravic: Do oskrbe v azilnem domu, ali finančno pomoč, če si namestitev najdejo sami, ob tem pa imajo pravico do žepnine, ki pa znaša 18 evrov na mesec, če nimajo denarja.
In koliko nas vse to skupaj stane? Za leto 2015 podatka še ni, so pa podatki za leto 2014. Za 385 oseb je bilo porabljenih slabih 429.000 evrov. Nastanitev, oskrbo, prevajanje, informiranje in pravno pomoč pa v večini (75%) pokrije EU.
Podobno je pri integraciji tistih, ki jim je bila odobrena mednarodna zaščita. Tem naša država plačuje nastanitev, zdravstveno in socialno varstvo. Denarno pomoč za zasebno namestitev, pomoč pri integraciji in tečaji slovenskega jezika pa so, v 75%, plačani iz evropskih sredstev. Azilanti dobijo tudi enkratno denarno pomoč v višini 288 evrov, kar je našo državo v letu 2014 stalo slabih 120 tisoč evrov.
Torej v teh primerih, ki jih je res malo, ni nikakršne žepnine v višini 833 evrov, a je res, da bo z zapiranjem meja številka prosilcev za azil rasla, s tem pa tudi stroški.
