Občina Lendava se je odzvala na ugotovitve računskega sodišča. Izpostavljajo, da sodišče ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila
Kot smo poročali včerajšnji popoldan, so revizorji Računskega sodišča RS so pregledali poslovanje občine Lendava v letu 2022. Pri tem so ugotovili več nepravilnosti, med drugim pri javnih razpisih, razdeljevanju sredstev nevladnim organizacijam in sklenitvi najemne pogodbe za upravljanje Stolpa Vinarium in Ziplinea Vinarium. Občini so zato izrekli negativno mnenje. Za odziv smo prosili Občino Lendava ter preverili še nekaj drugih pomembnih dejstev, v povezavi z objavljenim poročilom.
Revidirali leto 2022
Računsko sodišče je revidiralo pravilnost dela poslovanja Občine Lendava v letu 2022. Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja Občine Lendava v letu 2022 v delu, ki se nanaša na pripravo proračuna in zaključnega računa proračuna občine ter izvrševanje proračuna občine, prodaje nepremičnega premoženja in oddaje prostorov v najem, javna naročila pri investicijskih odhodkih, tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam, zadolževanje ter druga področja poslovanja (nadzor nad poslovanjem krajevnih skupnosti, odhodki za povračilo stroškov za službena potovanja, uresničevanje posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti ter najem in izvajanje storitev na objektih Stolp Vinarium in Zipline Vinarium).
V letu 2022 sta Občino vodili dve različni osebi
12. maja 2022 je v sejni dvorani Občine Lendava potekala 2. izredna seja občinskega sveta. Župan Janez Magyar je na omenjeni izredni seji občinskega sveta pojasnil, da mu z dnem potrditve mandata poslanca DZ, preneha mandat župana, ker funkcija ni združljiva s poslansko. V skladu z zakonom o lokalni samoupravi, ki določa, da občino ob predčasnem prenehanju mandata župana do nastopa novoizvoljenega župana vodi podžupan, je za vodenje Občine Lendava tako določil Ivana Koncuta. Magyar je Občino Lendava leta 2022 vodil od 01.01.2022 do 13.05.2022, Koncut pa od 14.05.2022 do 16.12.2022.
Občina Lendava bo revizijsko poročilo natančno preučila
“V Občini Lendava se zavedamo pomena zakonitega in transparentnega poslovanja ter odgovorne rabe javnih sredstev. Zato bomo natančno proučili vse ugotovitve in priporočila iz revizijskega poročila ter v najkrajšem možnem času pripravili načrt za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Naša prioriteta je, da zagotovimo poslovanje v skladu s predpisi ter okrepimo nadzor nad poslovnimi procesi, da preprečimo podobne nepravilnosti v prihodnje,” so zapisali.
Računsko sodišče v delu, ki piše o “zagotavljanju konkurence med ponudniki,” ni upoštevalo pravnega mnenja, ki si ga je pridobila Občina
V poročilu je Računsko sodišče navedlo, da je Občina Lendava v sedmih primerih v razpisni dokumentaciji navedla določilo, ki omejuje konkurenco med ponudniki. Iz Občine Lendava so pojasnili, da si je Občina Lendava v tej zvezi pridobila pravno mnenje, pridobili pa smo ga tudi mi. V slednjem Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak piše o projektu večnamenske športne dvorane. Občina Lendava naj bi za projekt Večnamenske športne dvorane z bazenom v razpisu navedla, da lahko vsak ponudnik kot partner predloži oziroma nastopa le v eni ponudbi, s čimer je kršila načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, kot ga določa relevantna zakonodaja.
Inštitut za javno-zasebno partnerstvo je mnenja, da naročnik ni z ničemer kršil drugega odstavka 5. člena Zakona o javnem naročanju, ki opredeljuje načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. “Naročnik z domnevno sporno določbo ni omejil konkurence med ponudniki, omejil je le možnost ‘Bid rigging’, ki pomeni prirejanje ponudb, pri katerem en ponudnik vpliva na vsebino drugih ponudb, s čimer ustvarja navidezno konkurenco ali koordinira pripravo več ponudb gospodarskih subjektov, ki so sicer konkurenti na zadevnem trgu.
Takšno ravnanje naročnika, torej ravnanje, ki bi onemogočalo prirejanje ponudb s strani ponudnikov, je skladno s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence. Poleg tega je določba razpisne dokumentacije tudi v celoti skladna s priporočili Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer je med drugim navedeno priporočilo naročnikom, ki se glasi: ‘Oblikujte razpisni postopek tako, da se izognete medsebojnemu razkrivanju identitete ponudnikov ali da ponudnikom omogočite srečanje, komunikacijo in izmenjavo informacij’.”
V omenjenem pravnem mnenju so še zapisali, da določba razpisne dokumentacije je tudi skladna s pravom EU, zlasti z 101. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki obravnava dogovarjanje med gospodarskimi subjekti in izrecno prepoveduje sporazume in usklajena ravnanja, katerih cilj ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu in lahko vplivajo na trgovino med državami članicami. “Glede na vse navedeno ugotavljamo, da je določba razpisne dokumentacije skladna z ZJN-3 in Direktivo ter tudi prakso Sodišča EU ter smernicami EU in OECD glede boja proti nedovoljenemu dogovarjanju pri javnem naročanju,” so zaključili.
Računsko sodišče od Občine Lendava ni zahtevalo odzivnega poročila
Kadar računsko sodišče zahteva odzivno poročilo, morajo revidiranci v njem natančno opisati, kako so ali še bodo popravili napake ter s tem izpolnili zahteve računskega sodišča. Odzivno poročilo morajo oddati najkasneje 90 dni po izdani reviziji.
Računsko sodišče je Občini Lendava podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, kar se ne zgodi pogosto, saj je občina med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, sprejela ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti oziroma ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost nastajanja istovrstnih nepravilnosti v prihodnje.