Ostalo

Občina Lendava bo kupila atelje Štefana Galiča

Župan Občine Lendava Janez Magyar je včeraj, 7. februarja, podpisal pogodbo o nakupu ateljeja akademskega slikarja in grafika svetovnega formata, ki bi letos januarja dopolnil 80 let. Podpis pogodbe med Občino Lendava in umetnikovim bratom Tomažem Galičem je prelomno dejanje, ki se ga veselijo vsi občudovalci Galičevega opusa in njegovi najbližji. Občina Lendava je za predmetno nepremičnino in premično premoženje odštela 50 tisočakov.




Župan Janez Magyar je ob podpisu pogodbe dejal: “Po skoraj 30 letih čakanja kot skupnost poravnavamo dolg do izjemne zapuščine sijajnega človeka in izvrstnega umetnika. Veseli me, da smo to storili prav v okviru praznovanj ob dnevu slovenske kulture in ob slikarjevi 80-letnici. To je začetni korak, ki mu bodo morali slediti še mnogi drugi, povezani z restavratorskimi in drugimi posegi, ki bodo zanimiv ustvarjalni in življenjski prostor naredili zanimivega tudi za širšo javnost.”

Po smrti Štefana Galiča je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije leta 1998 vpisal umetnikov atelje v svoj register, saj atelje umetnika slikarja in grafika Štefana Galiča ni le umetnostnozgodovinski, ampak tudi domoznanski zaklad. Zelo zanimiva zapuščina Štefana Galiča je prava zbirka etnografskih predmetov, starin, umetnin, knjig, starih razglednic, spominov ter osebnih predmetov, ki avtentično zrcalijo značaj in svetovni nazor sijajnega človeka in izjemnega umetnika Štefana Galiča.

Bil je navezan na naravo in na živo okolje, pa tudi na ljudsko tradicijo, ki jo je občudoval in zbiral od otroških let. Čeprav je izviral iz meščanske obrtniške družine, je rad iskal etnografske predmete, ki so v 60. letih skoraj povsem izginili ali pa se preselili na podstrešja kmečkih hiš. Bil je strasten zbiralec vrčev, pozneje tudi lesenega kmečkega orodja, vil, bran, pa orodja za rezanje in predelovanje grozdja, starih stiskalnic in vijakov. Sčasoma se je atelje napolnil s temi predmeti iz okolice Lendave in tudi drugih delov Prekmurja.

Etnografske predmete skrbno razporejene na stenah in policah, je zbiral kot nosilce estetske vrednosti. Še danes nas očarajo s svojo množičnostjo, prečiščeno, pradavno obliko in estetsko ter značajem rustikalnega panonskega prostora.

Štefan Galič (1944-1997) je živel in ustvarjal v Lendavi. V širšem slovenskemu kulturnem prostoru je znan predvsem kot grafik. Najbolj edinstveni pa so njegovi lesorezi, ki jih je zaokrožil v grafične serije, kot so na primer Violine, zlasti seriji Zapisi in Fosili sta bili povod za njegovo obsežno razstavno dejavnost, prinesli pa sta mu tudi številne nagrade in priznanja. Grafično specialko je leta 1973 opravil pri Riku Debenjaku in Marjanu Pogačniku na ljubljanski likovni akademiji.

Po letu 1975, ko je nastala serija Violine, je uporabljal le še lesorez. Od takrat je skrbno raziskoval značilnosti lesene matrice, njeno površinsko strukturo, barve, smeri poteka letnic, razmerja med njimi, debelino, naklone rasti. Naslednjo serijo Metulji so navdihnile barve in oblike metuljev v njegovi veliki zbirki, a nad njimi se je navduševal tudi zaradi prenesenega pomena metamorfoze pri metuljih, ki izraža umetnikov specifični pogled na naravo. V seriji Zapisi začne pri matrici uporabljati primarne naravne materiale in naravne značilnosti lesa. V poznih osemdesetih letih se v njegovem delu pojavi serija Fosili, ki jo je umetnik ustvarjal do izteka življenja.