Ljutomersko – Ormoške gorice: Terasasti vinogradi so ključni za prepoznavno kulturno krajino območja
V Ljutomersko-Ormoških goricah je bila na pobudo Občine Ljutomer in Občine Ormož ter vinogradnikov izdelana strokovna naloga “Opredelitev in vrednotenje terasnih vinogradov kot ključnih elementov krajine Ljutomersko – Ormoških goric.” Terasasti vinogradi so ključni za prepoznavno kulturno krajino območja.
Leta 1976 – deset let po začetku urejanja teras – je občina Ljutomer v svojem delu Jeruzalemskih goric razglasila Krajinski park Ljutomerski ribniki in Jeruzalemske gorice s površino 1345 ha. Šestnajst let pozneje je podobno naredila še občina Ormož, ko je leta 1992 ustanovila Krajinski park Jeruzalemsko-Ormoške gorice s površino 1910 ha. V obeh Krajinskih parkih je skupaj 581 ha vinogradov, od tega je 1/3 terasastih. Terasasti vinogradi so vinogradnikom sprva pomagali gospodariti na nadpovprečno strmih pobočjih, danes pa jih cenimo predvsem po estetskih merilih in predstavljajo glavni turistični adut Jeruzalemskih goric.
Pred dnevi je v Ivanjkovcih potekala javna razprava za izdelavo strokovne naloge “Opredelitev in vrednotenje terasastih vinogradov kot ključnih elementov krajine Ormoških in Ljutomerskih goric.” Namreč vse več vinogradnikov zaradi ekonomičnosti svoje vinograde na terasah želi spremeniti v vertikalne, kar pa bi ogrozilo značilnost krajine, oziroma zahteva spremembo Odloka o Krajinskih parkih. Izdelava naloge je bila zaupana Studio TSK oblikovanje krajine pod vodstvom dr. Tanje Simonič Korošak, pri čemer so sodelovali tudi strokovnjaki Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), predstavniki obeh občin in vinogradniki z obravnavanega območja.
Terasasti vinogradi v Krajinskih parkih Ljutomerski ribniki-Jeruzalemske gorice in Jeruzalemsko-Ormoške gorice so ključni za prepoznavno kulturno krajino območja. Poleg vinogradov je pomembna prisotnost drugih krajinskih elementov, kot so: gozdne zaplate v dolinah in severnih pobočjih, značilni drevoredi in posamična drevesa, poselitev grebenov, visokodebelni travniški sadovnjaki in njive, ki skupaj tvorijo prepoznavno vinogradniško krajino tega območja.
Z izdelano nalogo so v Prlekiji pridobili dragoceno strokovno podlago za ohranitev kulturne krajine in podporo trajnostnemu razvoju vinogradništva na tem območju.
Izravnali že približno polovico teras
Kot je znano pa se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pokrajinski videz Jeruzalemskih goric zaradi preurejanja terastih vinogradov v vertikalne vinograde znova začel temeljito spreminjati, saj to omogoča večje število trt na enoto površine, in danes lažjo strojno obdelavo vinograda. Vertikalni nasadi v primerjavi s terastimi omogočajo tudi do 60 % več trt na enoto površine, kar poleg lažje in cenejše obdelave pomeni tudi večji zaslužek, tako na račun obilnejšega pridelka kot tudi kmetijskih subvencij. Kot ugotavljajo poznavalci, bi naj na območju obeh krajinskih parkov bila izravnana že približno polovica nekdanjih teras. S spreminjanjem vinogradov v vertikalne nasade se ne spreminja le videz pokrajine, ampak se pojavlja tudi nevarnost erozije.