“Lepa, kot bi jo narisal, a ne vrne 13 tisočakov”

Doris je posodila denar noseči T.Z. iz Lendavskih Goric, nazaj dobila prazne obljube Prijava na policijo in notarski zapis o dolgu sta le slaba tolažba.

V negotovih časih se lahko načrtovano redno vračanje dolgov v hipu zalomi. Tako se je zgodilo v odnosu znank z različnih koncev Slovenije. Na začetku poletja sta se spoznali na tečaju masaže v nekem ljubljanskem hotelu.

Mlademu dekletu, ki je posodila denar, je ime Doris in prihaja iz okolice Škofje Loke. Drugo dekle, ki si je denar od Doris sposodila, je 29-letna T. Z., prihaja iz Lendavskih Goric, živi pa v Ljubljani.

Ko sta se spoznali na tečaju, je bila T. v zadnjem trimesečju nosečnosti; Doris pravi, da je T. “lepa, urejena, kot bi jo narisal” ter da je vzbujala normalen vtis, a ravno naj bi jo pestile tegobe. “Nekajkrat sva šli na kavo in pripovedovala mi je, kako je v času nosečnosti izvedela, da je imel njen partner 10 ljubic, vzbudila mi je sočutje,” pripoveduje Doris, ki tedaj ni vedela, da ji bo njeno sočutje prineslo tako veliko težav.

Posojilo na posojilo

Doris omeni, da ji je T. sredi poletja tarnala: “Pojasnjevala mi je, da ima rizično nosečnost in da potrebuje 3000 evrov za aro za stanovanje. Ženska je sama, seveda se mi je zasmilila, kaj če se meni to zgodi?” Doris je odprla srce in denarnico, čeprav ne takoj. “Rekla sem ji, da ji ne morem sama dati toliko ter da se moram pogovoriti doma z možem.” Posojilo je poskušala zavarovati in je svežo kolegico vprašala, ali ima kakšno garancijo, avto na primer: “Pa je povedala, da je avto na lizing in da ni njegova lastnica. Ker pa se je vseskozi predstavljala, kot da dela v zavarovalnici in je na porodniški, sva se dogovorili, da ji posodim denar za en teden, če to podpiše in če njen podpis overiva.” Tako se je tudi zgodilo, denar ji je Doris izročila naslednjega dne v Škofji Loki.

Še pred rokom za vrnitev pa naj bi Doris dobila ponudbo. “T. je rekla, da mi lahko uredi zavarovanje. Povedala sem ji, da se ne bom sama odločala,” razlaga Doris, zato je T. prišla na družinski obisk. “T. je meni in možu predstavila sklad Apollo Fix, ki naj bi imel 40-odstotni donos na leto. Pripovedovala je, da je to naložbeno življenjsko zavarovanje pri zavarovalnici Grawe in ga je menda sklenila že ogromno ljudem. Z možem sva rekla, zakaj pa ne, ter ji takoj izročila 10.000 evrov gotovine, ona pa je rekla, da Grawe deluje tako, da isti teden vrne pogodbe po pošti.”

Toda še isti večer je spremenila mnenje o zavarovanju, a bilo je prepozno: “T. sem dejala, da bi rada denar nazaj. Ona pa je postregla s kupom razlogov, zakaj ga ne more vrniti. Nato se je začelo vse skupaj vleči.”

Pozneje je Doris izvedela, da “Grawe zavarovalnica, d. d., od decembra 2014 ne ponuja več naložbenega življenjskega zavarovanja Apollo Fix”. To ji je sporočil Beni Bruči, vodja oddelka osebnih zavarovanj pri Grawe.

Vmes je prišel datum, ko naj bi T. vrnila tri tisočake prvega dolga. “Ko sem jo poklicala, mi je pojasnila, da je v bolnici, da si je zavihala noht. Dobila sem napad slabe vesti: ženska je v bolnici, jaz pa ji težim za denar. Nakar je bila nenehno v bolnicah,” prhne Doris, ki je spoznala, da je za prve tri tisočake overila le podpis pogodbe, ne pa njene vsebine, in da bi morala dokazovati vsebino pogodbe na sodišču. Prijateljstvo je začelo kopneti kot sneg na pomladanskem soncu.

Izgovori, prelaganje, obljube

“Ko sem ugotovila, da ne morem nič z notarskim zapisom, sem T. rekla: ‘Edina varianta, da ne grem takoj na policijo, je, da podpišeš notarski zapis za vseh 13.000 evrov.” T. je bila za, a kaj ko je bila v porodnišnici. No, pa so ji škofjeloško notarko peljali ob sedmih zjutraj v ljubljansko porodnišnico in T. je podpisala izvršljiv notarski zapis za trinajst tisočakov, ki naj bi jih vrnila 15. septembra.

A T. še ni vrnila nič: “Izgovorov je vedno več: da zavarovalnica mečka, ampak da mi bo iz svojega denarja dala, samo da bo vse v redu – a denarja ni. Pa da je njen oče nakazal, da bo naslednji dan denar na računu. Nazadnje me je s skrite številke klicala domnevno njena 60-letna mama, ki ni govorila s prekmurskim, ampak štajerskim naglasom.”

Doris je ta ponedeljek T. kazensko ovadila na policijski postaji in med drugim navedla, da jo T. vsak dan kliče in prosi, naj je ne prijavi na policijo, ker že ima kazenske ovadbe.

T. smo po daljšem iskanju našli na njenem domu v ljubljanskem Savskem naselju: delovala je precej presenečeno, edini stavek, ki ga je v četrtek popoldne ponavljala, pa je bil: “Ni pravi trenutek, v ponedeljek lahko dobite izjavo.” Mimogrede, v ponedeljek je imela T. pogovor na škofjeloški policiji. Ko smo jo vprašali, ali se je predstavljala za zavarovalno agentko, pa je rekla: “Na svidenje.” Naslednji dan se je odzvala na telefonski klic in nas rotila, naj ne objavimo članka pa da prosi za sočutje, da je obupana in da ima majhnega otroka. Srečati se ni želela, a trdi, da se samo enkrat ni držala dogovora z Doris. Toda na dogovorjeni ponedeljek Doris še ni dobila denarja.

“Misliš, da poznaš človeka, pa poznaš le del zgodbe. Verjela sem, da ima premoženjsko vse urejeno, da je lastnica dela zavarovalnice. Ko ti nekdo pove, da je kupil otroški voziček za tri tisoč evrov, pa je bil potem avto premajhen in je vzela avto za 30.000, potem nimaš občutka, da ženski kaj manjka,” pravi Doris. Do svojega denarja, notarskemu zapisu navkljub, še ni prišla, a ni obupala. “Deset let je časa, da vrne dolg. Enkrat bo že dobila nekaj denarja,” je prepričana Doris. Okoliščine najetja posojila in domnevno lažno predstavljanje pa bo najverjetneje preiskala policija.

Tomica Suljić/Slovenske Novice