Kurjenje kresov: Gre za izjemno kulturno dediščino!

Kurjenje kresov lahko pomeni nevarnost za udeležence kresovanja in tudi nevarnost za nastanek požara v naravnem okolju in drugod na prostem. Vsi, ki nameravate ob prvomajskih praznikih kuriti kresove, upoštevajte napotke za varno kurjenje, sporočajo iz Uprave RS za zaščito in reševanje.

Ste se že kdaj vprašali, zakaj vsako leto na večer pred prvim majem zakurimo kup lesa in se ob njem družimo? Pri kresovanju gre za izjemno kulturno dediščino, ki ima danes predvsem družabni značaj. Kresovi imajo na večer pred prvim majem drugačen pomen kot kresovi, ki jih prižigamo druge dni v letu.

Pomen kurjenja kresov se je skozi zgodovino spreminjal. Pred prihodom krščanstva je bilo kurjenje kresov vezano na kult sonca, kresovi so se kurili v času zimskega in poletnega sončnega obrata, ko se je moč sonca krepila oz. upadala. Krščanstvo je kresovanje ob poletnem sončnem obratu združilo z godom sv. Janeza Krstnika.

V času turških vpadov v 15. in 16. stoletju so naši predniki s kurjenjem kresov na visokih vzpetinah opozarjali na prihajajočo nevarnost. Od leta 1890, ko smo začeli v Slovenija praznovati 1. maj kot praznik delavcev, nosi prižiganje kresov na predvečer praznika politično sporočilo. Kurjenje kresov je torej izjemna kulturna dediščina, ki sega daleč nazaj še v poganske čase.

Napotki za kurjenje kresov

Organizatorje morebitnih javnih prireditev s kresovanjem ter vse druge, ki bodo ob prvomajskih praznikih kurili kresove v naravnem okolju obveščamo, da morajo pri tem upoštevati napotke, omejitve in prepovedi, objavljeni med preventivni ukrepi za požare v naravnem okolju.
Upoštevajte naslednje napotke, omejitve in prepovedi:

• prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba kurišča kresa,
• če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali (npr. peskom, kamni ali opeko),
• kres mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe,
• ob vetrovnem vremenu se kresa ne sme prižigati, če pa kres že gori, je treba kurjenje prekiniti,
• pri kurjenju kresov je priporočljivo uporabiti čim bolj suh les,
• prepovedano je uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi ter kuriti odpadke,
• po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. peskom ali zemljo),
• na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi, predvsem požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci.
• Če kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko 112 takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilske enote. V primeru morebitne razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja je kurjenje kresov v naravnem okolju prepovedano.
• Kresovanje prijavite na Regijski center za obveščanje 112

Zgoraj navedene ukrepe je priporočljivo upoštevati tudi, če boste kres kurili izven naravnega okolja.

Dodatne zahteve v zvezi s kurjenjem v gozdu, tudi s kurjenjem kresov, določajo tudi predpisi o gozdovih (na primer Pravilnik o varstvu gozdov). Prav tako lahko tudi lokalne skupnosti v naravnem okolju s svojimi predpisi določijo dodatne pogoje, omejitve in prepovedi ali jih določijo tudi drugod (na primer v naseljih). Dodatne omejitve in prepovedi lahko veljajo za določena posebej zavarovana območja. Zato se je treba pred začetkom aktivnosti za izvedbo kresovanja seznaniti, kakšne so omejitve in prepovedi na konkretni lokaciji, kjer nameravate kuriti kres.