Kuga drobnice na Madžarskem ob slovenski meji: UVHVVR določil ogroženo območje in ukrepe
Kot smo že poročali, so minulo nedeljo na sosednjem Madžarskem v bližini meje s Slovenijo potrdili pojav kuge drobnice. Bolezen so potrdili pri živali, ki je izvirala iz Romunije. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je včeraj določila ogroženo območje in ukrepe.
Madžarske oblasti so sum na pojav kuge drobnice (Peste des petits ruminants – PPR) v naselju Szentgyörgyvölgy na zahodu države postavile na podlagi pozitivnih rezultatov preiskav vzorcev krvi v okviru programa nadzora. Bolezen so potrdili pri živali, ki je že kazala klinične znake bolezni. Takoj so pričeli z izvajanjem ukrepov v skladu z Uredbo 2020/687/EU, in sicer so uvedli zaporo okuženega obrata, pokončanje dovzetnih živali v okuženem obratu in njihovo neškodljivo uničenje ter epidemiološko poizvedovanje.
Kuga drobnice spada med posebno nevarne bolezni živali – bolezni kategorije A. To so bolezni, ki se običajno ne pojavljajo v Evropski uniji in za katere je treba v primeru ugotovitve sprejeti takojšnje ukrepe za izkoreninjenje. Povzroča jo morbillivirus, ki je tesno povezan z virusom goveje kuge in prizadene koze, ovce in nekatere divje vrste malih prežvekovalcev, pa tudi kamele. Za PPR sta značilni visoka obolevnost in umrljivost.
Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo. PPR je bila prvič potrjena na območju EU leta 2018, in sicer v Bolgariji, kamor se je vnesla iz sosednje Turčije, kjer je bolezen stalno prisotna. Julija 2024 je bila PPR prvič potrjena tudi v Grčiji in Romuniji, ki sta bili prej prosti te bolezni.
Zaradi pojava kuge drobnice na Madžarskem v bližini meje s Slovenijo je državno središče za nadzor bolezni določilo ogroženo območje v Sloveniji in ukrepe, ki se izvajajo na tem območju
Okuženi obrat na Madžarskem je od meje s Slovenijo oddaljen manj kot 10 kilometrov. Ker madžarsko območje z omejitvami sega tudi na ozemlje Slovenije, je državno središče za nadzor bolezni določilo ogroženo območje v Sloveniji in ukrepe, ki se izvajajo na tem območju.
Ogroženo območje v Sloveniji zaradi PPR na Madžarskem zajema občine in naselja:
- Dobrovnik: Dobrovnik, Strehovci, Žitkovci
- Kobilje: Kobilje
- Lendava: Kamovci
- Moravske Toplice: Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas, Čikečka vas, Filovci, Ivanjševci, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci, Selo, Središče, Vučja Gomila
Na ogroženem območju se izvajajo naslednji ukrepi:
- izvajalci dejavnosti oziroma imetniki živali morajo veterinarski organizaciji oziroma pristojnemu območnemu uradu (OU) Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin takoj prijaviti vsako spremembo zdravstvenega stanja pri drobnici ali oborah z dovzetno divjadjo, vključno s povečanim številom obolelih ali poginjenih živalih;
- drobnica mora biti nastanjena ločeno od drugih vrst živali, preprečen mora biti stik s prostoživečimi živalmi;
- postavitev razkuževalnih barier na vhodih in izhodih iz obrata oziroma zagotovitev drugih načinov dezinfekcije na območju obrata;
- izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, vključno s preoblačenjem in preobuvanjem ob vstopu in izstopu iz objektov z drobnico oziroma uporabo zaščitne obleke in obutve za enkratno uporabo (posebna obleka za obisk vsakega tropa), namestitev razkuževalnih barier na vhod v objekte, umivanje in razkuževanje rok;
- prepoved premikov drobnice in proizvodov, ki izvirajo od drobnice znotraj območja, razen pod določenimi pogoji po predhodni odobritvi pristojnega OU;
- prevoz živali preko območij z omejitvami se lahko v skladu z 22. členom Uredbe 2020/687/EU izvaja po glavnih prometnicah, brez postankov ali raztovarjanja;
- prevozna sredstva za prevoz dovzetnih živali in njihovih proizvodov, ki izvirajo z ogroženega območja, morajo biti razkužena;
- vsako vzorčenje v objektih z drobnico, ki ni namenjeno spremljanju prisotnosti PPR, mora predhodno odobriti pristojni OU;
- prepoved zbiranja drobnice (sejmi, razstave, tržnice in druga zbiranja);
- prepoved premikov gnoja, nastilja, uporabljene stelje, razen po predhodni odobritvi pristojnega OU;
- vodenje evidenc v obratu o vseh osebah in prevoznih sredstvih, ki vstopajo v obrat oziroma na območje obrata, ter o drobnici v obratu – število in vrsta živali, število in datum pogina, druge spremembe pri živalih (na primer sprememba zdravstvenega stanja).
Za preprečevanje PPR je ključna učinkovitost sistemov za zgodnje odkrivanje bolezni in opozarjanje (ozaveščenost, pasivni nadzor, prijava suma) ter izvajanje učinkovitega nadzora, vključno z nadzorom prometa živali in proizvodov.
Imetniki živali morajo biti pozorni na splošne ukrepe biološke varnosti, kot so nakup živali iz preverjenih rej, čista oblačila v hlevu, karantena, čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev, preprečevanje dostopa v hlev zunanjim osebam in podobno. Preprečiti je treba vnos virusa prek okuženih živali (okužene živali izločajo virus, še preden se pojavijo prvi simptomi) ali okuženih predmetov.