Kot ugotavljajo prašičerejci Pomurja, slovenske prašičerejce uničuje poceni uvoz svinjine
Samooskrba s prašičjim mesom je pri nas zgolj tretjinska, a kljub temu veliko slovenskih prašičerejcev doma ne more prodati svojih pitancev. Prašičerejci se borijo z nizkimi cenami odkupa, ob tem pa je padla tudi prodaja. K slabšanju situacije je dodatno pripomogel poceni uvoz prašičjega mesa.
Prekmursko prašičerejsko društvo, ki ga vodi predsednik Dušan Fister, je v prostorih Murske republike Hotela Zvezda v Murski Soboti, pripravilo redni letni občni zbor. Ob članih društva, so se ga udeležili tudi gostje, kot so: direktor KGZZ Murska Sobota, dr. Stanko Kapun, predsednik območne enote KGZ Murska Sobota Franc Grobnik, predsednik SZP Alojz Varga, predsednik Prašičerejskega društva Gornja Radgona Marko Fašalek in drugi.
Beseda seveda ni tekla zgolj o delovanju društva, temveč se je razvila široka razprava gostov, ki so razpravljali o težavah v slovenski prašičereji in o kmetijski politiki aktualne vlade. Kot prvi je spregovoril direktor KGZZ MS dr. Stanko Kapun: “Prašičerejci niste zadovoljni s stanjem, ki je zadelo prašičerejo v Sloveniji. Zadele so vas nizke cene odkupa, ob tem pa je padla tudi prodaja. K temu je pripomogel poceni uvoz prašičjega mesa. Enake težave čutijo tudi govedorejci.” Ob tem se je dotaknil preskrbe s prehrano v Republiki Sloveniji. Kot je slikovito dejal, bi Slovenija ob morebitni vojni v oklici v par dneh postala lačna, kajti samooskrbni nismo, trgovske police pa bi tako bile v nekaj dneh prazne.
Za kilogram prašiča manj, kot bi pri slaščičarju dal za porcijo sladoleda
Kot je dejal eden izmed rejcev, pri reji ne pokrije stroškov prireje, tako, da na koncu dobi manj za dopitanega prašiča, kot je dal za odojka. Eden izmed razpravljavcev je denimo dejal, da za kilogram prašiča dobi manj, kot bi pri slaščičarju dal za porcijo sladoleda. Beseda je tekla tudi o nesprejemljivih predpisih na področji prašičereje. Na vsak način birokrati na vladi želijo uničiti prašičerejo ali celo celotno kmetijstvo, je še bilo moč slišati. Dejali so, da zakone pripravljajo birokrati za pisalno mizo, ki nimajo pojma koliko mora prašičerejec vložiti dela in kapitala, da bi kaj zaslužil.
Prašičerejec Marko Fašalek, ki je predsednik PD Gornja Radgona je dejal, da prašičerejo v Sloveniji uničuje poceni uvoz prašičjega mesa, ki po navadi ni kvalitetno. Kmete, ki živijo ob vodotokih, pri kmetovanju ovirajo tudi 15 metrski pasovi, kjer je prepovedano intenzivno obdelovanje zemlje. Dejal je, da tako strogega režima obdelave zemlje ob vodotokih recimo nimajo v sosednji Avstriji, kjer je določen ožji pas zaščite. Eden izmed razpravljavcev je dejal, da zaradi zavožene kmetijske politike, ostaja velik del Goričkega brez kmetov. Mladi nočejo prevzeti kmetij, saj se rajši zaposlijo v Avstriji in imajo tako stalni dohodek. Sprašujejo pa se, kaj bo z zemljo, katere ne bo nihče več obdeloval. Ali jo bodo predali divjadi, predvsem divjim prašiče, ki jih je že sedaj preveč in delajo škodo tistim, ki še obdelujejo zemljo?
