Jesenska opravila in sezonski delavci: 7 zakonitih oblik dela
Sezonsko delo je značilno za dejavnosti, pri katerih je potreba po delovni sili večja le v določenem obdobju leta. Najpogosteje gre za obiranje sadja in zelenjave, delo v gostinstvu, na bazenih, smučiščih ali drugih dejavnostih, kjer se obseg dela v sezoni občutno poveča. Pri zaposlovanju sezonskih delavcev pa morajo delodajalci izbrati ustrezno in zakonito obliko dela, ki je odvisna predvsem od vrste opravil ter statusa osebe, ki delo opravlja.
Ena izmed najpogostejših oblik zaposlitve za sezonsko delo je pogodba o zaposlitvi za določen čas. Zakon o delovnih razmerjih dopušča njeno sklenitev prav zaradi sezonske narave dela, če gre za začasno povečan obseg potreb po delavcih.
Čeprav zakon natančno ne določa časovne opredelitve sezonskega dela, se ta praviloma nanaša na obdobje v letu, ko je zaradi narave dejavnosti potrebnih več zaposlenih. To ne pomeni, da se delo zunaj sezone ne opravlja, temveč da je v določenem obdobju obseg dela bistveno večji.
Začasno ali občasno delo v kmetijstvu
Posebna oblika sezonskega dela velja za kmetijstvo, predvsem za sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo, kjer je potreba po delovni sili neposredno povezana z vegetacijo in sezono.
Na posameznem kmetijskem gospodarstvu se lahko takšno delo opravlja največ 120 dni v koledarskem letu, posamezni izvajalec pa ga lahko opravlja največ 90 dni letno, tudi pri več naročnikih hkrati, če pri tem niso presežene zakonske omejitve glede delovnega časa.
Za to obliko dela je določena tudi najnižja urna postavka v višini 8,52 evra bruto, izvajajo pa ga lahko tudi tuji državljani.
Upokojenci lahko delajo z omejitvami
Sezonsko delo lahko opravljajo tudi upokojenci na podlagi pogodbe o začasnem in občasnem delu.
Pri tem lahko praviloma opravijo največ 85 ur mesečno, izjemoma trikrat letno do 125 ur, skupno pa največ 1.020 ur na leto. Najnižja urna postavka znaša 8,52 evra bruto.
Če delo vsebuje elemente delovnega razmerja, je upokojenska pogodba ustreznejša od podjemne ali drugih civilnopravnih pogodb. Tudi za upokojence veljajo pravila glede varnosti in zdravja pri delu, obvezni zdravniški pregled ter zaščita pred diskriminacijo in trpinčenjem na delovnem mestu.
Študentsko in dijaško delo
Delodajalci si v času povečanega obsega dela pogosto pomagajo tudi s študenti in dijaki.
Tudi študentsko delo je namenjeno začasnim in občasnim opravilom, pri čemer zakon določa minimalno bruto urno postavko 8,98 evra. Za študente veljajo enaka pravila glede delovnega časa, odmorov, počitkov ter varnosti pri delu kot za upokojence.
Previdno pri podjemnih pogodbah in sodelovanju s samostojnimi podjetniki
Podjemna pogodba je pri sezonskem delu pogosto uporabljena, vendar ni vedno zakonita rešitev.
Če izvajalec delo opravlja po navodilih delodajalca, je vključen v njegov delovni proces in so prisotni elementi delovnega razmerja, lahko inšpektorat odredi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Enako velja za sodelovanje s samostojnimi podjetniki. Če gre dejansko za prikrito delovno razmerje, takšna oblika sodelovanja ni skladna z zakonodajo.
Osebno dopolnilno delo
Za določena sezonska opravila je mogoče uporabiti tudi osebno dopolnilno delo. To lahko opravljajo brezposelni, zaposleni ali upokojenci, ki so prijavljeni pri AJPES in imajo za obdobje opravljanja dela plačano vrednotnico.
V okviru osebnega dopolnilnega dela je dovoljena predvsem občasna pomoč pri kmetijskih opravilih ter nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v osnovni obliki.
Prihodki izvajalca so omejeni na 9.156,12 evra letno, pri čemer v posameznem polletju ne smejo preseči 4.578,06 evra.
Izbira prave oblike je ključna
Čeprav je možnosti za opravljanje sezonskega dela več, mora biti izbrana oblika vedno prilagojena dejanskemu načinu opravljanja dela. Nepravilna uporaba podjemnih pogodb ali sodelovanja s samostojnimi podjetniki lahko pomeni kršitev delovne zakonodaje in za delodajalca prinese tudi sankcije. Zato je pri organizaciji sezonskega dela pomembno izbrati zakonito obliko zaposlitve, ki ustreza naravi dela in statusu izvajalca.
