FOTO: Žrtvam v taborišču Šarvar se je poklonila tudi delegacija iz Lendave
Minuli torek je v madžarskem mestu Šarvar potekal komemorativni dogodek v spomin na umrle taboriščnike nekdanjega koncentracijskega taborišča. Spominske slovesnosti so se udeležili podžupan Občine Lendava Patrik Kocet, načelnica Upravne enote Lendava mag. Štefanija Hozjan, preživeli taboriščnik Šarvarja Jože Vidič ter minister za gospodarstvo, turizem in šport mag. Dejan Židan. Delegacijo Madžarske je vodil podžupan mesta Šarvar dr. Tivadar Máhr.
Predstavniki občine Lendava, Republike Slovenije in občine Šarvar so vence v znak spoštovanja in spomina položili pred nekdanjim vhodom v taborišče ob železniški postaji ter pri spomeniku na mestnem pokopališču. Polaganje vencev v Šarvarju ostaja pomembna gesta spoštovanja do vseh, ki so izgubili življenje v taborišču, ter opomin na pomen miru, svobode in sožitja med narodi.
Spomladi leta 1941, pred 80 leti, so Slovenijo okupirale in razkosale štiri države: Nemčija, Italija, Madžarska in Neodvisna država Hrvaška. Največji del slovenskega ozemlja si je prisvojila Nemčija. Cilj okupatorjev je bil uničenje slovenskega naroda kot etične enote, zato so se lotili raznih oblik raznarodovalne politike. Takrat so nemški okupatorji iz Slovenije prisilno izgnali 45.000 Slovencev v nemška izgnanska taborišča, 10.0000 na Hrvaško in 7.500 v Srbijo, italijanski okupator je izgnal 35.000 ljudi v taborišča v Italijo in madžarski okupator 2.000 v taborišča na Madžarskem. Pred izgonom je šlo v begunstvo 17.000 Slovencev.
V ta namen so takoj odstranili vsa znamenja, ki so kazala prisotnost slovenstva. Odstranili so vse slovenske napise s cest, trgov, uradov, trgovin, spremenili imena krajev v tuja, nemška imena. Razpuščena so bila vsa slovenska društva in organizacije, ukinili so slovensko časopisje in utihniti sta morala slovenska umetniška beseda in pesem. Uničevali so slovenske knjige in knjižice. Ukinjene so bile slovenske šole in prepovedano je bilo uporabljati slovenski jezik. Spreminjali so krstna imena in priimke. Slovenci so se morali odpovedati svoji zastavi, grbu, himni in svojim praznikom.
Otroke so nasilno jemali staršem, mnogi so bili zaprti, internirani, konfinirani, poslani na prisilno delo, streljali so talce, in Slovence prisilno mobilizirali v okupatorsko vojsko. Okupatorji so požigali vasi, rušili objekte, izkoriščali so naravna bogastva, plenili premoženje Slovencev in ga pošiljali v matične države. Med izgnanimi Slovenci je bilo tudi več kot 20.000 slovenskih otrok, mlajših od 10 let. O tem se nikoli ni pisalo in govorilo.
