Ostalo

FOTO: Velikani svetovne likovne umetnosti: Na lendavskem gradu odprli razstavo Andy Warhol …

Galerija – Muzej Lendava je včerajšnji večer v sodelovanju z Občino Lendava priredil odprtje razstave “Andy Warhol …,” ki spada v verigo razstav “Velikani svetovne likovne umetnosti.” Goste sta uvodoma nagovorila Dubravko Baumgartner, direktor Galerije – Muzeja Lendava in Janez Magyar, župan Občine Lendava. Strokovno predstavitev razstave je podal mag. Martin Cubjak, direktor Muzeja moderne umetnosti Andyja Warhola iz Medzilaborc, Razstavo sta odprla Nj. Eksc. Jamie L. Harpootlian, veleposlanica Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji in Nj. Eksc. Peter Zelenak, veleposlanik Slovaške republike v Republiki Sloveniji. Kustos razstave: Michal Bycko, Ph.D.




Ameriški slikar, filmski ustvarjalec, ilustrator in pisatelj Andy Warhol (1928–1987) je eden najpomembnejših ustvarjalcev v povojni Ameriki, ki je s svojimi deli zaslovel po vsem svetu. Bil je eden izmed utemeljiteljev umetnostnega gibanja popart in velja za njegovega najbolj eminentnega predstavnika. V svojih delih je izražal vrednote kapitalistične družbe, kot so potrošništvo, denar, blišč, slava, prestiž.

Andy Warhol se je rodil v Pittsburghu v ZDA kot Andrej Varchola. Starša, Julija in Andrej Varchola, sta bila slovaška Rusina. Mama se je rodila v bližini mesta Medzilaborce, kjer je danes Muzej moderne umetnosti Andyja Warhola. Gostujoča razstava iz omenjenega muzeja v lendavskem gradu prikazuje Warholov bogat ustvarjalni opus. Obiskovalcem ponuja znana umetnikova dela, kot so Marilyn Monroe, Cvetlice, Mao Cetung in Električni stol, ki so v Andyjevi interpretaciji postala svetovno uveljavljene ikone poparta. Izjemnost predstavitve v Lendavi je tudi to, da so ob Warholovih umetniških stvaritvah na ogled njegovi osebni predmeti.

Warhol je svoje razstave redkokdaj pripravljal na konvencionalen način obešanja slik na belo steno. Večina njegovih razstav, ko je bil še živ, (žal so po njegovi smrti le redko takšne, kuratorji večinoma opuščajo Warholov najljubši pristop, v katerem je prostor podoba), so bile v prostoru, kjer so bile stene prelepljene s tapetami, na katerih so bili motivi njegovih del in na katere je instaliral ikone svojih ikonostasov v serijah. In ko sten ni prelepil s tapetami, je ohranil prvotno namero instalacij, da so ustvarile, recimo temu, nekakšen imaginaren ikonostas.