FOTO: V Murski Soboti odprli Hišo sožitja
V središču Murske Sobote so odprli Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju med slovensko in madžarsko skupnostjo. Prostore v Slovenski ulici 40 upravlja podjetje Minta, ki ga je ustanovila Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, obnovo in opremo pa je v celoti financirala Madžarska, je povedal direktor Minte Milan Varga.
Z odprtjem Hiše sožitja se odpirajo nove priložnosti za kulturne izmenjave, skupne projekte in srečevanja, ki bodo prispevala k boljšemu razumevanju in povezovanju obeh narodov. Izobraževanje mladih o skupni zgodovini in pomenu medkulturnega sodelovanja bo imelo poseben poudarek.
Slavnostnemu odprtju je sledila še otvoritev potujoče svetovne razstave Hungarikumi, ki predstavlja izjemne dosežke madžarske kulture, tradicije in gospodarstva. S tem Madžarska prispeva k širjenju svoje kulturne identitete ter odpira vrata za dialog in primerjavo s slovensko dediščino.
Projekt Hiše sožitja je sicer del širše prenove Slovenske ulice, katere cilj je bil revitalizacija degradiranih območij v mestnem središču.
Slavnostna govorka je bila Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar
“Slovenska beseda »sožitje« je res nekaj posebnega. »Žitje« je nekoliko nenavaden in arhaičen izraz za »življenje«. Pojavlja se v besedni zvezi »bitje in žitje«, v kateri prva beseda pomeni, bivanje, torej obstoj, druga pa veliko več. Zaobjema človeško delovanje, njegove cilje, njegova prizadevanja in pot, njegove vrednote in zgodbe. Ko rečemo so-žitje torej bistveno presežemo pojem sobivanja. Sožitje ne pomeni le, da ljudje mirno živijo drug ob drugem ali drug mimo drugega, temveč, da svoj skupni prostor soustvarjajo. Drug drugega bogatijo, se drug od drugega učijo v medsebojnem spoštovanju in naklonjenosti,” je dejala Humar.
“Letos maja bomo praznovali 80. obletnico konca druge svetovne vojne. To obdobje, eno najtemnejših v človeški zgodovini, se je začelo z idejo, da morajo biti vsi ljudje enaki. Ter da je vsak, ki je drugačen, slabši in manjvreden. Ta misel, ki je skregana z življenjem in skregana z ljubeznijo, ne more prinesti drugega kot bolečino in ruševine. Zato, dragi vsi, moramo obmejni ljudje, čezmejni ljudje, vsi, ki se znamo veseliti življenja, ohraniti voljo in pogum. Ponavljati našo izkušnjo in sporočilo sožitja. In zato moramo obmejnim regijam z mehanizmi na evropski ravni, kot so programi Interreg ter na nacionalni ravni, kot so slovenski in madžarski gospodarski in razvojni programi pomagati, da ta volja – najde tudi pot,” je zaključila Vesna Humar.
Murskosoboški župan Damjan Anželj je ob tej priložnosti povedal, da je Mestna občina Murska Sobota odprto mesto in občina, kjer v sožitju živijo različne narodnosti in verske skupnosti, zato se veseli, da je mesto bogatejše za prostor srečevanja in sodelovanja.
Na dogodku so nastopile članice Madžarskega kulturnega društva Barati Kör Murska Sobota, ki letos obeležuje 35. obletnico delovanja. Otvoritvenega dogodka so se poleg Državne sekretarke Vesne Humar ter murskosoboškega župana Damjana Anželja udeležili še visoki gosti iz Slovenije in Madžarske ter predstavniki narodnostnih skupnosti, pa tudi Lörinc Nacsa, državni sekretar, pristojen za nacionalno politiko Madžarske.
Že pred tem se je državna sekretarka Humar sestala z madžarskim državnim sekretarjem za nacionalno politiko Nacso. Sogovornika sta se strinjala, da so narodne skupnosti pomembne, izpostavila sta skupni sklad za razvoj Pomurja in Porabja. Državni sekretar je poudaril, da je slovenska manjšina v Porabju sicer najmanjša, ampak najbolje organizirana.
