FOTO: Spominski dan Györgya Zale: Poklon svetovno znanemu kiparju iz Dolnje Lendave

V Dolnji Lendavi so se v sredo popoldne s polaganjem vencev in odprtjem mladinske likovne razstave v prostorih Zavoda za kulturo madžarske narodnosti poklonili rojaku Györgyu Zali, svetovno znanemu kiparju, ki je s svojim ustvarjanjem zaznamoval širši srednjeevropski prostor. Spominski dan sta pripravila Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Lendava in Galerija-Muzej Lendava.

Slovesnost se je začela s polaganjem vencev pri doprsnem kipu umetnika, nato pa se je dogajanje preselilo v Center Bánffy, kjer so odprli razstavo likovnih del učencev DOŠ I Lendava in DOŠ I Genterovci. Dogodek je znova poudaril pomen ohranjanja spomina na umetnika, ki je iz majhnega obmejnega kraja stopil v svetovno umetnostno zgodovino.

Od Györgya Mayerja do Györgya Zale

György Zala se je rodil 16. aprila 1858 v Dolnji Lendavi kot György Mayer v meščanski obrtniško-trgovski družini. Družina se je v te kraje priselila v 18. stoletju z Bavarske, njegov oče pa je imel tovarno porcelana v Pápi na Madžarskem. Zgodaj je izgubil starše, o letih, ki jih je družina preživela v Lendavi, pa je znanega razmeroma malo.

Šolanje je nadaljeval v Budimpešti, kjer se je sprva vpisal na tehniško fakulteto, nato pa prestopil na šolo za modeliranje in risanje. Čeprav je želel postati slikar, ga je kipar Adolf Huszár usmeril v kiparstvo. Že njegovo prvo pomembnejše delo »K skali prikovan Prometej« mu je prineslo državno štipendijo.

Izpopolnjeval se je na Dunaju pri Edmundu Hellmerju in v Münchnu pri Josephu Knablu. Njegova plastika »Otroka je strah« (1882) je bila deležna pozitivnih kritik, kar je napovedovalo izjemno umetniško pot.

Ustvarjalec milenijskega spomenika

Po vrnitvi domov se je povezal z madžarsko prestolnico in si nadel umetniško ime Zala, po županiji, od koder je izhajal. Njegov ustvarjalni vrhunec sega v konec 19. stoletja, ko je prejel številna pomembna naročila.

Leta 1894 so mu zaupali izdelavo spomenika ob tisoči obletnici prihoda Madžarov v Panonsko nižino. Monumentalni milenijski spomenik je bil leta 1929 odkrit na Trgu herojev v Budimpešti in danes velja za njegovo najbolj prepoznavno delo. Med njegova znamenita dela sodijo tudi konjeniški kip grofa Andrássyja, kipi Ferenca Deáka ter kraljice Elizabete.

Skupaj z Alajosem Stróblom in Jánosem Fadruszem je madžarsko kiparstvo povzdignil na evropsko raven. Bil je profesor na akademiji, cenjen umetnik in sogovornik takratne politične ter kulturne elite. V dolgoletni karieri sta mu pozirala tudi cesar Franc Jožef in njegova soproga Elizabeta.

Umrl je 31. julija 1937, pokopan pa je na pokopališču Kerepeši v Budimpešti.

Pomen spomina za lokalno skupnost

Spominski dan v Lendavi ni bil le poklon velikemu umetniku, temveč tudi priložnost za povezovanje mlajših generacij z bogato kulturno dediščino Lendave. Z razstavo otroških likovnih del so organizatorji simbolično pokazali, da umetniška ustvarjalnost še naprej živi in navdihuje.

Dogodek je znova potrdil, da ime Györgya Zale ostaja trdno zasidrano tako v evropski umetnostni zgodovini kot tudi v identiteti Dolnje Lendave oz. Lendave, ki se s svojim znamenitim rojakom upravičeno ponaša.