FOTO: Sobana v beltinskem gradu se je spremenila v turniško učilnico iz začetka 20. stoletja

Kulturno umetniško društvo Beltinci je ob sodelovanju in pomoči beltinskega kaplana Borisa Kučka v sobani v beltinskem gradu odprlo razstavo z naslovom “Prikaz šolstva v začetku 20. stoletja,” kjer je med drugim predstavljena in na ogled postavljena turniška  šolska učilnica iz začetka 20. stoletja.

Kaplan Boris Kučko, velik zbiratelj sicer rojen v vasi Nedelica v župniji Turnišče, na domu katerega v Nedelici je Ancova galerija, kjer so zbrani in predstavljeni številni še ohranjeni zgodovinski predmeti iz domačij ter šolski predmeti iz župnije Turnišče. Tokrat se je kaplan odločil in v beltinskem gradu postavil razstavo turniška šolska učilnica iz začetka 20. stoletja. Predvsem se je osredotočil na takratnega turniškega duhovnika Jožefa Sakoviča, ki je bil nabožni pisatelj in eden najpomembnejših avtorjev prekmurskega jezika v 20. stoletju. Rojen je bil leta 1874 v Vadarcih.

Jožef Sakovič je s svojimi deli prenovil knjižno prekmurščino, ki so jo še uporabljali v cerkvah in v časopisih. Po gimnaziji je končal bogoslovje v Sombotelu, kjer je bil posvečen za duhovnika. Med letoma 1899 in 1902 je bil kaplan v Pápocu, pri Zalaegerszegu, v Rohunacu na Gradiščanskem med Gradiščanskimi Hrvati, v Črenšovcih in Sumartonu na Gradiščanskem, pozneje v Tišini 1902-1905. Župnijski upravitelj je bil v Bandolu Weiden bei Rechnitz v letih 1905-1906, v Beltincih 1906-1909, na Cankovi 1909, potem na Dolnjem Seniku 1909-1913. V bogoslužju se je tedaj uporabljala madžarščina in tudi prekmurščina, Sakovič pa si je prizadeval pridigati tudi v nemškem jeziku.

V župnijo Turnišče se je vrnil kot župnijski upravitelj in tam bil med leti 1913-1917, nato še kot župnik v letih 1917-1918. Med letoma 1914 in 1915 so na njegovo pobudo začeli graditi v Turnišču novo cerkev in jo tudi končali. Po njegovih prizadevanjih je nastala tudi nova župnija v Veliki Polani. Sakovič je, poleg tega, da je bil vzoren in goreč duhovnik, bil tudi ves čas narodno zaveden Slovenec. Leta 1928 so ga premestili na Dolnji Senik. Umrl je dve leti pozneje.

Napisal več kot 600 pridig v prekmurskem jeziku

Imel je velik čut do krščanske vere in učenje otrok. Bil je dober in čudovit pridigar, saj je napisal več kot 600 pridig v knjižnem prekmurskem jeziku, ki so danes še vse ohranjene. Bil je velik duhovnik in borec, da se je v šolah in v cerkvah ohranila prekmurščina, ki je sicer tisti čas ostal šolski jezik, saj je verouk poučeval v prekmurskem jeziku. Na razstavi v beltinskem gradu so na ogled postavljeni šolski predmeti, ohranjen šolski inventar, kot so lesene mize in klopi, tabla na katero se je pisalo s kredo, računalo. Na mizah so bile tablice na katere so otroci pisali in se učili, lesene peresnice. V vsaki učilnici je bila obvezno slika cesarja Franca Jožefa in križ.

Na razstavi so ohranjeni nekdanji učni pripomočki, mala biblija, različne nabožne podobe, oziroma slike s svetopisemskimi zgodbami, molitveniki,  učbeniki, katekizmi, vadnice, cerkvene knjige, stari zvezki itd. Takrat je bila učilnica preprosta, kajti ob pogledu na šolske predmete se je čas v beltinskem gradu ustavil, kar je za današnje šole in učence, ki si v osnovnih šolah nabirajo znanje, nekaj nevsakdanjega.