FOTO: Predstavitev romana Sovje noči – Pogovori z Marselom
V čitalnici lendavske knjižnice se je minuli četrtek odvila predstavitev romana Sovje noči – Pogovori z Marselom, avtorice Sandre Habjanič Kasaš. Z avtorico se je pogovarjala Polonca Gjerek.
Sandra Habjanič Kasaš je že od majhnega govorila, da bo pisateljica. Po končani osnovni šoli v Lendavi je končala gimnazijo v Mariboru in se vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomirala iz etnologije in umetnostne zgodovine. Kot raziskovalka življenjskih slogov je prepotovala svet med elitami in odrinjenimi, z željo, da se nekoč ustali in v miru piše. Leta 2007 je izšla njena Resnična pravljica, ki je prevedena tudi v nemški jezik. Junija 2025 pa je izšel še Sandrin roman Sovje noči – Pogovori z Marselom, katerega vsebina priklene k sebi vsakogar, ki knjigo odpre.
Knjigo, ki je nastajala 28 let, je avtorica začela pisati v Gaberju, februarja 1997. Pisanje in opisovanje dogodkov se je skupaj z njo selilo po velikem delu sveta, nakar je njeno družino februarja 2023 doletela tragedija, umor, ki je pretresel Slovenijo – Marsel je bil umorjen.
Predstavitev romana Sovje noči – pogovori z Marselom je ganila, pretresla in ob enem navdušila vse, ki so prisluhnili besedam avtorice Sandre Habjanič Kasaš. Dogodek se je odvijal v do zadnjega kotička napolnjenem čitalniškem prostoru knjižnice Lendava in bo, kot kaže, še dolgo odmeval v srcih vseh, ki so se predstavitve knjige udeležili. Uvodnemu nagovoru Ines Varga, ki je poudarila izredni domoznanski pomen domačih avtorjev, med katere spada tudi domačinka Sandra Habjanič Kasaš, je sledil glasbeni prispevek Lucije Šetar, temu pa odličen, navdihujoč in marsikdaj sapo jemajoč pogovor Polonce Gjerek z avtorico knjige.
“Pišem kjerkoli in kadarkoli – odvisno od navdiha, uvidov, slutenj, videnj, spoznanj, ki jih vestno zapisujem že vse življenje. Knjige in jezik so zame sveto orodje, lahko tudi orožje. S pisanjem zdravim sebe in druge; s pisanjem se lahko branimo ali napadamo, odvisno od posameznika in njegove naravnanosti. Tega, kar znam, sem in imam, nimam pravice držati zase, vse to sem, vsaj tako čutim in mislim, dolžna deliti, širiti. Rdeča nit knjige so ljubezen, sočutje, odpuščanje in dobrota, ki so recept do boljšega, lepšega življenja. Ljubezen ni pošiljanje srčkov po sms-ih temveč odpuščanje tistim, ki nas prizadenejo, ponižajo, izkoristijo. Dokler smo maščevalni, ljubosumni, posesivni, jezni … ne ljubimo; te nizke energije so nezdružljive z najvišjo frekvenco, ki se ji reče ljubezen in delajo ljudi bolne, nesrečne, napadalne. Ko se nam zgodijo najhujše možne reči, ko nas zadane kruta usoda, kot radi rečejo ljudje, tedaj imamo zlato priložnost, da zrastemo – iz najhujših travm in bolečin se, če se odločimo in opogumimo, lahko izvlečemo boljši in močnejši, kot smo kadarkoli prej bili. Rast in pot navzgor sta neomejeni zato nikoli ne obupajmo – dajmo priložnost sebi, ljubezni, življenju. Življenje je kolo, ki se vrti enkrat gor drugič dol – to je naravni cikel in prej kot ga sprejmemo, bolje nam bo. Ko nas življenje vrže dol, je potrebno vztrajati in zdržati – ker vsakemu “dol” prej ali slej sledi tisti vsem nam zaželeni ‘gor’ Sovje noči so pisane po resničnih dogodkih; govorijo o čudežih, ki so se dejansko zgodili – meni in mojim bližnjim. Mislim, da so del teh čudežev bili deležni tudi vsi tisti, ki so se včeraj udeležili predstavitve romana,” je dejala Sandra Habjanič Kasaš, ki ganjenosti nad velikim odzivom in odlično branostjo knjige ni mogla skriti.
Zakaj naslov Sovje noči?
“Sove so modra, skrivnostna, z mistiko in drugimi svetovi povezana bitja, ki so najbolj dejavna ponoči. Sama sem z njimi močno povezana in ni čudno, da sem kot triletna deklica imela za prijateljico ogromno sovo. V času, ko smo živeli v stari Palotaševi hiši v Trimlinih, tam, kjer je sedaj industrijska cona, me je obiskovala sova. Ko so odrasli ugotovili, da imam jasnovidne sanje, so govorili, da je to zaradi sove. Moj oče, Marsel in jaz vemo, da je resnica nekoliko drugačna – in sove to vedo, zaznavajo, čutijo. Moje, mnogokrat srhljivo jasnovidne sanje, se dogajajo med 4. in 5. uro zjutraj – niti minuto prej ali kasneje. To je čas, ko se noč začne prevešati v dan in čas, ko sove končajo z delom …,” razloži avtorica.
FOTO: Knjižnica Lendava, Vlado Sofronievski

