Predstavitev knjige Štefan Barbarič in Prekmurje
V Krajevni knjižnici v Turnišču so predstavili knjigo Štefan Barbarič in Prekmurje, ki sta jo izdala Občina Turnišče ter Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja v spomin na velikega literarnega zgodovinarja, prevajalca, bibliotekarja, slavista in kulturnega publicista, ki je bil rojen 19.10.1920 v Turnišču.
Za glasbeno popestritev so poskrbele ljudske pevke KD Štefan Raj Turnišče, v nadaljevanju sta članici Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja, Katarina Balažic in Zdenka Jelenovec, interpretirali izbrane misli Štefana Barbariča in spomine sorodnikov nanj.
V prvi del knjige so uvrstili izbrane Barbaričeve strokovne zapise o pokrajini, starejši prekmurski književnosti in njenih ustvarjalci, v drugem delu knjige so objavljeni Barbaričevi spomini na ljudi in dogodke v 30. letih 20. stoletja, ki imajo poleg memoarske tudi kulturnozgodovinsko vrednost, saj so dragocen prispevek k razumevanju duhovne in kulturne dinamike v času, ko se je Prekmurje integriralo v slovenski družbeno-politični in jezikovno-kulturni prostor. Živ je tudi spomin na Štefana Barbariča med njegovimi sorodniki in krajani Turnišča in kot tretji vsebinski sklop knjigo zaključujejo izčrpen spominski zapis hčerke Nade Barbarič Naskov o očetu ter spomini Barbaričevih nečakinj Antonije Horvat, Pavle Trboča in Marije Langudžin na strica Štefana.
Dr. Barbarič je bil literarni raziskovalec širokega zamaha: literarnozgodovinske obravnave slovenske književnosti je obogatil s študijami o obdobjih reformacije, romantike, realizma in moderne; preučeval je stike slovenske književnosti s hrvaško, rusko, slovaško in madžarsko književnostjo; obravnaval je tudi literarnoteoretična vprašanja, npr. vlogo literarne vede in njene pristope, literarno metodologijo in literarno vrednotenje; za domače in tuje leksikone ter enciklopedije je pripravil številne biografske članke o literarnih ustvarjalcih, literarnih zgodovinarjih in jezikoslovcih ter drugih kulturnih ustvarjalcih; v literarnih in kulturoloških revijah ter na sorodnih straneh dnevnega časopisja je objavil preko sto ocen, literarnih kritik in poročil ter razmišljanj o družbeni vlogi kulture. Znanje madžarskega jezika mu je omogočilo, da je slovensko-madžarske literarne stike ne le preučeval, ampak jih je z literarnimi prevodi iz madžarščine v slovenščino tudi soustvarjal. Ko je bil tajnik-urednik na Slovenski matici in ravnatelj Slovanske knjižnice, je tudi uredil več zbornikov. Dejaven je bil tudi v Slavističnem društvu Slovenije in mu v letih 1983-1984 predsedoval.
Del svojih raziskav in razmišljanj je dr. Barbarič namenil tudi rodnemu Prekmurju. Njegova “prekmuriana” zaobjema literarne študije o starejšem prekmurskem slovstvu, študije o posameznih prekmurskih ustvarjalcih, ocene in poročila o knjigah in avtorjih, ki so tematizirali prekmurski jezik in književnost, razmišljanja o prekmurski pokrajini in njenih ljudeh ter osebne spomine na otroštvo in mladost v Prekmurju. Kar nekaj Barbaričevih “prekmurskih zapisov” je še danes strokovno referenčnih in ker jasno ter pregledno predstavljajo tematiko, lahko nagovorijo tudi širši krog naslovnikov.
