FOTO: Odprtje razstave vinogradniških predmetov iz zbirke Tomislava Makovca
Včerajšnji popoldan je bila v preddverju gledališke in koncertne dvorane v Lendavi, v sklopu Festivala Vinarium 2023, odprta razstava vinogradniških predmetov iz zbirke Tomislava Makovca z naslovom “NA ZDRAVJE!”
Ste kdaj pomislili, kakšna bi bila videti Lendava brez Lendavskih goric? Nikomur, ki se ozre na Lendavske gorice, umetelno zasajene z vinsko trto, ni treba posebej pojasnjevati, da so naravni pogoji in podnebje v okolici Lendave že od nekdaj primerni za vinogradništvo in pridelavo vina.
Po zgodovinskih virih so se v Panoniji z vinogradništvom ukvarjali že v rimskih časih. Rimski cesar Domicijan (81- 96) je poskušal z dekretom omejiti pridelavo vina v Panoniji, ker je pomenila resno konkurenco italijanskim vinarjem. Prvi pisni zapisi o vinski kulturi v regiji segajo v 12. stoletje (1117: Páka, 1236: Lendava, 1237: Gosztola), vendar je tudi iz naslednjih stoletij na voljo veliko arhivskega gradiva o vinogradih in vinogradništvu na posestvih družine dolnjelendavskih Bánffyjev in pozneje družine Esterházy. Vino je bilo za žitom drugi najpomembnejši vir dohodka dolnjelendavskega gospostva. Družina Esterházy je leta 1717 ob vznožju Lendavskih goric, v neposredni bližini lendavskega gradu, dala sezidati veliko kaščo s kletjo, ki še danes stoji kot jasen dokaz bogate zgodovine vinogradništva v Lendavskih goricah.
Od 19. stoletja številni pisni viri potrjujejo, da je imelo vinogradništvo ključno vlogo v kmetijstvu Lendave z okolico. Podatki iz 19. stoletja kažejo, da so že takrat prevladovale majhne vinogradniške parcele ter da so rdeče in belo grozdje pridelovali na približno enaki površini, pri čemer je bilo razmerje med šilerjem, rdečim in belim vinom tudi približno enako. Po statistiki iz leta 1870 so bile prevladujoče sorte vinske trte: kadarka, rdeča slankamenka, lipovina, šipon in laški rizling, vendar je razcvet vinogradništva skoraj uničila epidemija trtne uši, ki je našo regijo dosegla leta 1892. Prav boj proti trtni uši je privedel do ustanovitve prvega vinogradniškega društva v Dolnji Lendavi.
Po epidemiji filoksere so do sredine 20. stoletja prevladale samorodne sorte grozdja, ki so bolj odporne na bolezni, predvsem šmarnica. Od sedemdesetih let 20. stoletja dalje so se v skladu s predpisi sadile plemenitejše, cepljene trte, predvsem laški in renski rizling, šipon in rdeča slankamenka. V devetdesetih letih 20. stoletja se je kakovost še izboljšala, saj se je delež žlahtnih, cepljenih sort trte še povečeval. Trenutno v regiji prevladujejo bele sorte grozdja: laški rizling, beli burgundec, chardonnay, šipon, traminec in sivi pinot, medtem ko sta prevladujoči rdeči sorti grozdja modra frankinja in pinot noir.
Lendava z okolico je doživela zaporedna obdobja razcveta in zatona pridelave vina, vendar se domačini še vedno oklepajo svojih vinogradov. Prav ta privrženost se odraža tudi v predmetih pričujoče razstave. Vinska kultura namreč pomeni veliko več kot le gojenje in predelavo grozdja. Vključuje tudi ljudske običaje in pesmi, povezane s pridelavo grozdja in vina, vinogradniška društva, vinogradniško arhitekturo ter vinogradniško opremo. Tega se zaveda tudi lokalni vinogradnik Tomislav Makovec, ki že desetletja zbira in pred uničenjem rešuje stare vinogradniške in vinarske predmete. Ti predmeti povedo skoraj vse o visoki ravni znanja in strasti do vinogradništva prebivalcev tega območja.
Nekoč so začetek trgatve določili gospodarji določenega območja ali oblasti, oznanjen pa je bil s trgatvenim praznikom. Tudi v Lendavi je temu bilo tako “od pamtiveka”, iz tega ljudskega izročila izhaja tudi oživljena Lendavska trgatev.
