FOTO: Ljutomer: Upodobitve lendavskih goric v likovnih delih iz zbirke Galerije – Muzeja Lendava
Splošna knjižnica Ljutomer – OE Galerija in Galerija – Muzej Lendava sta včeraj ob 18. uri v prostorih Galerije A. Trstenjak (ob Domu kulture) v Ljutomeru pripravila odprtje likovne razstave z naslovom “Upodobitve lendavskih goric v likovnih delih” iz zbirke Galerije – Muzeja Lendava. Razstava je na ogled do 31. maja 2023, vsak delovnik med 8:00 in 15:00 uro in izven po dogovoru.
Na desnem bregu Mure je letošnje leto posvečeno Prleškim vrednotam in zeleni pismenosti. Sinonim za Prlekijo so ob kulinaričnih dobrotah, tudi vinogradi. Zato obiskovalcem v Galeriji A. Trstenjak z veseljem postavljajo na ogled izbrana dela akademskih umetnikov iz zbirke Galerije – Muzeja Lendava. Umetniške stvaritve odstirajo pogled v pester mozaik najvzhodnejšega mesta, ki je že stoletja povezano tudi z žlahtno kapljico in vinsko kulturo. Na otvoritvi so ob tem za žlahtno kapljico poskrbeli: Vina Krampač, Vinogradništvo Smej, Vina Kulčar, Vino Ozmec Ilovci, Vinogradništvo družina Novak in Vinoreja Kaučič.
Razstava v Ljutomeru, ki je izbor iz zbirke Galerije – Muzeja Lendava, dokazuje, da so Lendavske gorice – kot pokrajina, ki ob naravnih danosti vključuje tudi človeka in njegovo delovanje v prostoru – neusahljiv vir navdiha za likovne ustvarjalce. Oblikovne in stilske rešitve umetnikov pričajo o osebnem doživljanju iste krajine, tako izmed več kot 40 del na temo lendavskih goric, niti dve nista enaki ali podobni.
“Pogled na gorice, grad, kapelico Sv. Trojice, vinograde in na mesto ob vznožju skozi desetletja niso očarale le prihajajočih turistov in domačinov, temveč tudi umetnike. Panorama lendavskih vinogradov in pobočja je navdihnila marsikaterega umetnika, tako je v zbirki Galerije – Muzeja Lendava kar nekaj pejsažev z motivom domačih goric. Pokrajino so umetniki največkrat doživeli romantično, kar se odraža tudi na sliki Lendavski motiv slikarja Ljuba Škrnjuga.
V zbirki obstaja skupina slik, na katerih dobi podoba Lendavskih goric globlji pomen oziroma se pojavijo v simbolnem pomenu: so nosilci različnih pojmov, ki se rojevajo v notranjem svetu umetnikov. V to skupino spada slika Zoltána Gáborja z naslovom Severni sij nad Lendavo. Temačni kolorit ob melanholiji v gledalcu vzbuja tudi nelagodje; severni sij osvetljuje le kapelico Sv. Trojice na vrhu hriba, ki tako izstopa iz temnega okolja.
Lendavske gorice so v nekaterih umetnikih vzbudile močne občutke, ki so jih v danem trenutku poustvarili na nosilcu. Gre za ekspresionistične slike, ki poleg doživljanja motiva pričajo tudi o trenutnem razpoloženju umetnika. V to skupino spada kar veliko slik, nastalih od vsega začetka lendavske likovne kolonije. Sandi Červek je leta 1987 Lendavske gorice upodobil kot celoto, sestavljeno iz različnih barvnih polj, kar odseva razkosanost na pobočju posajenih vinogradov. Tudi Mirko Rajnar je z dolgimi linijami vinogradov razdelil površino, vendar je pri njem paleta barv skromnejša, uporabil je predvsem zemeljske barve,” je od tem zapisal Atilla Pisnjak, umetnostni zgodovinar.
Atilla Pisnjak
“Janez Knez je v svojem delu do te točke preinterpretiral pokrajino, da je težko prepoznavna. Podobno, a ne tako ekspresivno abstrakcijo zasledimo pri Józsefu Straubu. Abstrahiranje je še bolj razvil Jože Denko, ki je motiv zreduciral na geometrijske oblike. Korak dlje so šli tisti umetniki, ki so vzporedne linije vinogradov naslikali le kot vzporedne črte. Ta ritmična porazdelitev črt se je pojavila že leta 1976 pri Sándorju Toroku in svoj vrhunec dosegla pri Marini Mihelič Satler, ki je v minimalističnem slogu, le z nekaj črtami upodobila Čentibske gorice. »Slikanje« zgolj s črtami se je pojavilo tudi v kiparstvu. V keramiki je Lajos Vékony leta 1983 ustvaril na posodo spominjajočo skulpturo, v kateri valovijo linije, kar je lahko tudi aluzija na reko Muro. Ana Popov je prav tako v keramiki ustvarila delo z naslovom Pejsaž. Gre za nesimetrično reliefno obliko, pri kateri je prednja stranica pokrita z »vinogradniškimi« linijami. Zanimiva kompozicija je mala plastika Györgya Fischerja, umetnik je namreč lendavske griče personificiral: upodobil jih je kot človeški obraz.
Žanrskih slik, povezanih z vinogradništvom je na likovni koloniji nastalo relativno malo. Ferenc Király je leta 1974 naslikal moška, ki sedita ob kozarcu, najbrž vina. Podobno kompozicijo je ustvaril Marjan Skumavc z razliko, da pri njem protagonista delujeta groteskno. Suzanne Király-Moss je leta 1974 ustvarila Brentača, ki je med žanrskimi slikami skoraj edina slika, ki je tesno povezana z vinogradništvom,” je še zapisal Pisnjak.
