Fazaniranje: Zabava ali nasilje?
Začetek šolskega leta je za mnoge otroke precej stresen, tudi zaradi medvrstniškega nasilja. “To nasilje je potrebno prepoznati in ukrepati,” so opozorili policisti in predstavniki organizacij, ki pomagajo in svetujejo mladostnikom. Spregovorili so tudi o obredih sprejemanja novih dijakov v srednjo šolo, o t.i. fazaniranju, ki se lahko, če gre čez mejo, sprevrže v resno nasilje.
Fazaniranje je lahko prekršek. “Policija bo storilce obravnavala resno.”
Največkrat porisani, tudi kdaj z moko posuti ali z jajcem umazani so dijaki, ki bodo zelo kmalu prestopili prag srednješolskih stavb. V večjih mestih je to seveda pogosteje kot pri nas, obredi fazaniranja pa včasih presežejo tudi mejo dobrega ali človeškega okusa. Obred fazaniranja je lahko sprejemljiv, če je to dogovorjeno, ni pa sprejemljivo, če nekdo na drugi strani, ki je porisan, tega ne sprejme kot pozitivno. Če se ta oseba počuti ponižanega, gre lahko za prekršek, na policiji pa pravijo, da bodo sleherno prijavo vzeli resno in storilce tudi kaznovali.
Nasilje je začaran krog
Nasilje med vrstniki je lahko psihično, fizično ali kombinacija obojega. Nasilje lahko nad žrtvijo izvaja en posameznik, ali pa se na žrtev spravi cela skupina. Prav tako medvrstniško nasilje ni omejeno na določen kraj, pojavi se lahko povsod. Razlogi in vzroki za nastanek nasilja so pogosto netoleranca do drugačnosti, koristoljubje in želja po lastni uveljavitvi.
Slovenski 15-letniki poročajo o podobni pogostosti doživljanja medvrstniškega nasilja, kot se je to pokazalo v povprečju v ostalih državah OECD. V raziskavi so bili vprašani, kako pogosto so v zadnjih 12 mesecih na šoli doživeli katerega od dogodkov. Pogosti odgovori so bili: “Dijaki so me nalašč izločili iz dogajanja. Dijaki so se norčevali iz mene. Dijaki so mi grozili. Dijaki so mi vzeli ali uničili moje stvari. Dijaki so me udarili ali porinili. Dijaki širijo grde govorice o meni.” Med 15 in 20 odstotki 15-letnikov poroča, da vsaj eno od navedenega doživljajo nekajkrat na mesec, pri čemer dekleta bolj kot fantje poročajo predvsem o širjenju govoric, o doživljanju ostalih oblik nasilja pa bolj poročajo fantje.
