Ostalo

Enota za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor včeraj odprla vrata

Včeraj, 17. maja 2024, je bila svojemu namenu predana nova stavba Enote za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor v Cvetkovi ulici 1 v Murski Soboti. Pokrajinski arhiv Maribor opravlja po veljavni zakonodaji javno arhivsko službo tudi za območje Prekmurja, tj. območje upravnih enot Murska Sobota in Lendava. Od 17 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki ga hrani, se ga 1,8 kilometra nanaša na Prekmurje. Zbrane so na otvoritveni slovesnosti nagovorili Asta Vrečko, ministrica za kulturo, Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, in Damjan Anželj, župan Mestne občine Murska Sobota.




Gre za arhivsko gradivo javnopravnih oseb, torej upravnih in pravosodnih organov, vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih in kulturnih ustanov, podjetij in gospodarskih združenj. Obenem pa hrani tudi gradivo društev, verskih institucij, posameznikov ali družin. Vse to gradivo je za regijo izjemnega pomena. Zadnji prevzemi gradiva z območja Prekmurja zajemajo arhivsko gradivo podjetij Pomurka mesna industrija in Mura Murska Sobota ter Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Samo v zadnjih dveh letih je arhiv prevzel okoli 400 arhivskih škatel gradiva, ki se nanaša na prekmursko regijo.

Zgodovina Enote za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor

Enota za Prekmurje je bila v okviru Pokrajinskega arhiva Maribor vzpostavljena v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V prvih letih obstoja je gostovala na lendavskem gradu, od leta 2002 pa v Dolini pri Lendavi, v prostorih nekdanje šole.

Ker so se pogoji za hrambo v stari šoli bistveno poslabšali, drugih prostorov na področju Prekmurja pa ni bilo na voljo, je bilo arhivsko gradivo iz stare šole leta 2013 preseljeno v skladiščne prostore v Mariboru. Enota za Prekmurje je tako ostala brez funkcionalnih prostorov za delovanje. Čitalnica Enote za Prekmurje je bila vzpostavljena v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, delovala je enkrat tedensko. Gradivo se je na zahtevo uporabnikov prevažalo iz skladišča v Mariboru v Mursko Soboto in nazaj.

Nova Enota za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor

Porast povpraševanja in obiska uporabnikov arhivskega gradiva kaže na vedno večje zanimanje raziskovalcev, rodoslovcev in ljubiteljskih zgodovinarjev za uporabo arhivskega gradiva. Zgodovinski dokumenti bodo z odprtjem Enote za Prekmurje v regijskem središču bolj pogosto in hitreje dostopni tako za raziskovanje kot tudi za njihovo uporabo v upravnih in pravnih postopkih. Hkrati bo enota zagotovila dovolj prostorskih kapacitet, da bo Pokrajinski arhiv Maribor lahko nemoteno prevzemal arhivsko gradivo vseh javnopravnih oseb, za katere je pristojen in ki trenutno čakajo na predajo. S tem bo uporabnikom na voljo še več arhivskega gradiva, v sklopu raziskovanja pa bodo lahko v čitalnici uporabljali tudi večjezično znanstveno, strokovno in poljudno čtivo, vezano na preteklost Prekmurja. Prostori enote bodo vsekakor ponudili tudi nove, dodatne vsebine, kot so različne učne delavnice, predstavitve, predavanja, konference, razstave ipd.

Želijo si, da bi se z odprtjem enote povečal interes za raziskovalno delo v Prekmurju, ukvarjanje z arhivi, dediščino in zgodovino Prekmurja, saj bo delovanje enote omogočilo krepitev zavedanja pomena kulturne dediščine pri mlajših generacijah iz regije, arhivsko gradivo pa bo hranjeno pod najbolj optimalnimi pogoji.

Za svojo Enoto v Prekmurju odpira Pokrajinski arhiv Maribor popolnoma novo arhivsko stavbo. Gre za najsodobnejše arhivske prostore v Sloveniji, ki na površini okoli 1.700 m2 vključujejo moderna skladišča, čitalnico, predavalnico, razstavišče, delovne prostore, razpraševalnico in konferenčno sobo.

Leta 2016 je Ministrstvo za kulturo RS opravilo nakup nepremičnine na naslovu Cvetkova ulica 1 v Murski Soboti (stavbo nekdanjega podjetja Muralist) in upravljanje z nepremičnino predalo Pokrajinskemu arhivu Maribor z namenom, da se zagotovi čimprejšnja rešitev prostorske problematike Enote za Prekmurje. Konec leta 2021 je Vlada RS projekt “Adaptacija stavbe nekdanjega Muralista v Murski Soboti za potrebe Enote za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor” uvrstila v Načrt razvojnih programov 2021–2024 in ministrstvu za kulturo aprila 2022 zagotovila za izvedbo nekaj več kot 5,3 milijona evrov finančnih sredstev.

Vsa gradbeno-obrtniška dela sta izvajali podjetji VG5 d. o. o. in Lesnina MG oprema d. d., ki sta bili izbrani na javnem razpisu. Projekt za izvedbo je izdelalo podjetje Arhiteza d.o.o., projektantki Polona Lipičnik in Mateja Katrašnik. Pripravljalna dela so se začela sredi junija 2022, januarja 2024 je bilo za stavbo izdano uporabno dovoljenje.

Novi prostori prinašajo tudi nove zaposlitve. Za delo v enoti je ministrstvo za kulturo odobrilo tri nove zaposlitve. Od začetka marca 2024 so tako v Pokrajinskem arhivu Maribor zaposlene tri nove sodelavke, ki prihajajo iz Prekmurja in bodo svoje delo opravljale v Enoti za Prekmurje.

Delo in vsebina Enote za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor

Na slovesnosti so vabljene goste nagovorili dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo RS, mag. Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, in Damjan Anželj, župan Mestne občine Murska Sobota. Program bo popestrila glasbena skupina Falajček.

V enoti si je že moč ogledati prvo razstavo. Le-ta je nastala v sklopu mednarodne arhivske znanstvene konference v Radencih,  ki jo vsako leto organizira Pokrajinski arhiv Maribor in se je udeleži okoli 300 udeležencev iz Slovenije in tujine. Okoli sto domačih in tujih gostov konference si je v okviru tematske strokovne ekskurzije dan pred uradnim odprtjem Enote za Prekmurje ogledalo Mursko Soboto, Romski kulturni center in nove prostore enote z že omenjeno razstavo, ki ima naslov »Ej, Romale. Prekmurski Romi v sliki in besedi«.

V Enoti za Prekmurje bo hranjenih več kot 330 arhivskih fondov gradiva, ki se nanaša na Prekmurje. Najbolj obsežni fondi obsegajo okoli 2000 arhivskih škatel gradiva. Gre za gradivo Okrajnega sodišča Murska Sobota (2247 škatel), nastalo med letoma 1871 in 1978, gradivo Temeljnega sodišča Murska Sobota (1929 škatel), nastalo med letoma 1979 in 1994, ter gradivo Skupščine občine Lendava (1194 škatel) iz let 1962–2000. Najobsežnejši osebni fond vsebuje gradivo dr. Vaneka Šiftarja in obsega 219 arhivskih škatel.

Med množico dokumentov, ki so vezani na Prekmurje, jih velja nekaj še prav posebej izpostaviti:

  • gradivo trga Turnišče z najstarejšim dokumentom, potrditveno listino privilegijev trga Turnišče iz leta 1548,
  • gradivo, ki ga je zbral civilni komisar za Prekmurje Gašper Lipovšek in obsega zanimive letake, plakate, razglase in fotografije iz obdobja priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS,
  • več kot 400 pisem zakoncev Jankó iz Motvarjevcev iz obdobja prve svetovne vojne, iz katerih izvemo veliko zanimivosti o dogajanju na vzhodni fronti, hkrati pa tudi, kako je potekalo življenje v Motvarjevcih in okoliških vaseh,
  • verske in civilne matične knjige za Prekmurje in Medžimurje, med katerimi so zelo dragocene judovske matične knjige za Beltince in Lendavo od leta 1820 do 1943 in so do leta 2019 veljale za uničene oz. izgubljene.

Po podatkih o arhivskem gradivu, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, lahko uporabniki brskajo po spletu že sedaj, in sicer s pomočjo Virtualne arhivske čitalnice (VAČ, https://vac.sjas.gov.si/vac). Informacijska rešitev slovenskih javnih arhivov VAČ nudi uporabnikom sodobno orodje za naročanje in uporabo fizičnega ter elektronskega arhivskega gradiva. Čitalnica Enote za Prekmurje bo za stranke odprta trikrat na teden: v ponedeljek, sredo in četrtek med 8. in 14. uro.

Ob odprtju enote je Pokrajinski arhiv Maribor uradno prevzel tudi prvo arhivsko gradivo. Gre za donacijo dveh razglednic in ene rokopisne knjige, ki ju bosta podarila Branko Petan in Jože Nemec. Tako razglednici kot knjiga so iz pomembnih zgodovinskih obdobij Prekmurja. Rokopisna knjiga v latinskem jeziku sega v čas plemiške družine Szapáry in je iz njene grajske knjižnice. Razglednici pa sta iz časa priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS. Njuna pošiljatelja sta narodni buditelj in pomembna osebnost jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu dr. Matija Slavič ter prvi slovenski župan Dolnje Lendave Božidar Sever.

Z donacijama se bogati tako arhivska zbirka kot tudi zavest o bogati prekmurski večkulturni skupnosti. V prihodnje si želijo še več takšnih predaj, saj samo na ta način tovrstno gradivo ne bo podvrženo pozabi (v nekaterih primerih tudi uničenju) in bo dostopno še našim zanamcem.

Po uradni otvoritvi bo Enota za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor odprla svoja vrata tudi splošni javnosti. Ob tem bo v sredo, 22. maja 2024, organiziran dan odprtih vrat. Ob 11. in 13. uri bodo zaposleni obiskovalcem razkazali novo stavbo in zanimive primerke arhivskega gradiva, ki govorijo o zgodovini Prekmurja.