Ekipa NSi je bila na terenskem obisku v Prlekiji
Vodstvo in poslanska skupina Nove Slovenije (NSi) sta se minuli ponedeljek mudila na delovnem obisku v Perlekiji. Obiskali s občine Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej. Delegacija NSi, na čelu s predsednikom Matejem Toninom, se je v regiji seznanila z gospodarskimi in socialnimi razmerami, primeri dobrih praks ter glavnimi težavami, ki pestijo to slovensko regijo. Na delovnem kosilu so se srečali tudi z župani omenjenih občin.
“S terenskimi obiski želimo prisluhniti ljudem širom po Sloveniji, tokrat smo obiskali Prlekijo. Prlekija spada med manj razvite slovenske regije, zato je za razvoj tega področja ključna dobra infrastruktura in dovolj finančnih sredstev iz naslova povprečnin. Prleški župani so izrazili veliko razočaranje nad trenutno višino povprečnine, saj ta ne bi smela biti manj kot 800 evrov. To bi jim zagotavljalo več manevrskega prostora za zagon investicij, ki so nujno potrebne za uspešen razvoj in dvig življenjskega standarda,” je v izjavi za javnost ob robu obiska dejal predsednik NSi, Matej Tonin.
“Slišati je bilo tudi številne kritike na račun ukrepa obveznega evidentiranja zaposlenih, za katerega gospodarstveniki pravijo, da je »prava nočna mora, saj podjetnikom in obrtnikom nalaga dodatne birokratske obveznosti. Delavci pa ostajajo na istem,” je prepričan Tonin.
Za številne prleške občine bi bila ključna izgradnja protipoplavnih nasipov, je bilo moč slišati. “Avgusta so tudi Prlekijo prizadele uničujoče poplave. Protipoplavni nasipi na Muri bi bili zato ključni za preprečitev posledic naravnih katastrof. Z ogledom stanja in sestankom s krajani smo se dogovorili, da bomo vložili amandma na zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, s katerim bomo poskušali omogočiti in odpraviti birokratske ovire za smiselno in zdravorazumsko umeščanje teh nasipov v prostor,” je dodal predsednik NSi.
Poslanec NSi Jožef Horvat je v izjavi za javnost še dodal, da sta Prlekija in Prekmurje žitnici Slovenije, kmeta pa se mora obvarovati in ga spoštovati. “Kmetijska politika vlade dr. Roberta Goloba je zelo slaba, številni pridelovalci pa se soočajo z velikimi birokratskimi ovirami pri svojem delu. Brez slovenskega kmeta ni samooskrbe, brez tega pa je ogrožen obstoj slovenskega naroda,” je bil jasen Horvat.
