Ostalo

Državni praznik: V Murski Soboti nagrajeni Franci Just, Dorina Gujt, Miran Celec in Tomaž Kuhar

V Gledališču Park je sinoči potekala občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri se je župan Damjan Anželj s podelitvijo denarne nagrade, plakete in dveh priznanj Mestne občine Murska Sobota zahvalil ustvarjalcem za njihovo delo na področju umetnosti in kulture.




Nagrado za življenjsko delo Mestne občine Murska Sobota je prejel Franci Just. Za nagrado sta ga predlagala Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja ter Pomurska akademsko znanstvena unija.

Franci Just je ena od osrednjih osebnosti kulturnega življenja v Mestni občini Murska Sobota in Pomurju, najvidnejši raziskovalec književnosti slovenskega panonskega prostora v Republiki Sloveniji in na sploh, organizator in tvorec nekaterih najpomembnejših festivalov, prireditev in drugih dejavnosti na področju kulture v našem mestu v zadnjih nekaj desetletjih.

Po končani gimnaziji je študiral slovenski jezik in književnost ter primerjalno književnost z literarno teorijo na Filozofski fakulteti Ljubljana. Na slavistiki je diplomiral s temo Pomurski pesniki 1920-1940, na komparativistiki s temo Vpliv Lessingove dramatike na Linharta. Diploma na slavistiki je tako že nakazovala njegovo glavno področje znanstvenega raziskovanja.

Živi v Murski Soboti, zaposlen je kot profesor slovenščine na Srednji poklicni in tehniški šoli, a profesorski poklic je le del njegovega delovanja. Ves čas je tudi član Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja, več mandatov je bil predsednik društva. Leta 1991, ob 100. obletnici smrti primerjalnega slovanskega jezikoslovca Franca Miklošiča, je v sodelovanju z Martino Orožen, Cilko Jakelj in Matijem Žižkom izdal Miklošičevo zlaganko in Miklošičevo mapo – pomožno učno gradivo za slovenski jezik v osnovnih in srednjih šolah.

Je tudi sedanji predsednik Slavističnega društva Pomurja, Prlekije in Porabja, pod njegovim vodstvom je društvo v zadnjih nekaj letih pripravilo več knjig, katerih avtor in urednik je prav on. To so zbirka do tedaj še neobjavljenih pesmi Milana Vincetiča Postile in dve knjigi iz zbirke So z nami, smo z njimi o življenju in delu Števana Küzmiča, Janoša Kardoša, Franka Bükviča in Petra Danjka. V filmu Jaz sem mravljišče drobnih smrti, ki je posvečen Milanu Vincetiču, je odigral vlogo glavnega pripovedovalca o življenju in delu pesnika. Bil je eden od pobudnikov in organizatorjev literarnega natečaja Porabske litere, namenjenega vzgoji bodočih porabskih piscev. Slavistično društvo Slovenije mu je za dosežke v literarnozgodovinskem raziskovanju in publicistiki že leta 2005 podelilo nagrado.

V časopisih in revijah Delo, Dialogi, Mentor, Večer in Vestnik je v 80. in 90. letih predstavljal in razčlenjeval aktualno pomursko literarno sceno. V rubriki Za zeleni jezik tednika Vestnik se je v letih 1992-1996 s 100 zapisi posvetil tudi vprašanjem jezikovne kulture in javne rabe slovenščine.

Pri Zvezi kulturnih organizacij Murska Sobota je uredil več monografskih in periodičnih publikacij ter bil urednik kulturološke revije Separatio. Je soustanovitelj založbe Franc-Franc, ki sta jo vzpostavila s pisateljem Ferijem Lainščkom. V obdobju od 1992 do 2016 je uredil na desetine knjig, napisal mnoge spremne besede, ob tem pa te knjige predstavljal na literarnih večerih in drugih dogodkih. Z založbo je bil tudi pobudnik in organizator enega najpomembnejših slovenskih literarnih festivalov Srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, v okviru katerega se v sodelovanju z Večerom podeljuje tudi nagrada Večernica, in festivala narečne književnosti Dialekta. V okviru založbe Franc-Franc in kasneje društva Argo, je pod njegovim uredništvom med drugim izšlo že 25 literarnih del v zbirki Med Rabo in Muro. Ta dvojezična literarna zbirka, ki izide vsako leto decembra kot knjižni dar za bralce časopisa Porabje, je ključno prispevala ne le k razvoju slovenskega bralca v Porabju, ampak tudi k razvoju porabske književnosti. Kot urednik in avtor sodeluje tudi z drugimi ustanovami.

Bibliografija Francija Justa obsega čez 230 enot, če vtipkamo njegovo ime v COBISS, dobimo okrog 670 zadetkov. Njegovo glavno področje dela na znanstvenoraziskovalnem področju je literarna zgodovina. Vendar pa piše tudi o drugih tematikah.

Ob 250. obletnici izida Küzmičevega Nouvega zákona in ob 300. obletnici Küzmičevega rojstva je Just posebno pozornost namenil evangeličanskim tvorcem prekmurskega knjižnega jezika. Rezultat njegovih raziskovalnih naporov je med drugim tudi odkritje najstarejšega zapisa o Küzmičevi prekmurski bibliji v enem od nemških arhivov in odkritje do sedaj neznane izdaje Sijartove knjižice Molitvi iz leta 1841.

Franci Just je ena najprepoznavnejših osebnosti na področju kulture v našem mestu in širše. V svojem vztrajnem delu na področju kulture še vedno ne popušča niti za milimeter.

Franc Just

Plaketo Mestne občine Murska Sobota za pomemben dosežek v kulturi, je prejela Dorina Gujt. Predlagala jo je Pomurska akademsko znanstvena unija

Dorina Gujt je vokalistka, avtorica besedil in skladateljica. Na pomurski glasbeni sceni je prisotna že od mladih let. V 40 letih delovanja je sodelovala in ustvarjala z mnogimi glasbeniki in tekstopisci. Je pevka, ki se podaja v različne glasbene žanre, kot so rock, folk, county, buegrass in etno glasba.

Svojo prvo pesem “Strah pred ljudmi” je napisala in uglasbila že kot srednješolka, ko se je priključila Romanu Kovačiču in Janezu Žekšu. Tako je leta 1982 nastal akustični trio DOROJA. Trije vokali, kitari in flavta. Njihov repertoar je obsegal preigravanje priredb skladb s področja folk glasbe, countryja in bluegrassa. Izvajali so tudi lastne skladbe in pobirali glasbene nagrade na festivalih. Med drugim so leta 1985 na festivalu Zima v Radečah prejeli priznanje za že omenjeno pesem »Strah pred ljudmi«, in sicer za besedilo. V 90-tih letih ja bila pevka prekmursko-štajerske skupine Be Radio, s katero so med dolgoletnim sodelovanjem posneli dve kaseti in zgoščenko. Gostovali so po vsej državi in tudi izven, njihove pesmi pa še danes odmevajo na slovenskih radijskih valovih.

Po odhodu iz skupine Be Radio sta se Dorina Gujt in Dejan Berden odločila preizkusiti v drugačnem glasbenem stilu. Nastopata ob svečanih priložnostih, kulturnih prireditvah in na samostojnih koncertih. Gojita značilen in prepoznaven slog, ki ga oblikujeta vokal in električni klavir. Ustvarila sta pesmi »Na skrivma« in »Kmica«, ki so ju uvrstili na zgoščenko čezmejnega projekta uglasbene prekmurske poezije »Daleč je«.

Dorina ustvarja in sodeluje v različnih projektih s številnimi priznanimi glasbenimi umetniki, zasedbami, pesniki in pisatelji: Dejanom Berdenom, Andijem Sobočanom, Samom Budno, Tjašo Cigut, Ferijem Lainščkom, Milivojem Rošem, Prekmursko godbo Bakovci, Eroplan Jazz bandom, s soboškim in ljutomerskim Big Bandom, Mešanim pevskim zborom Štefan Kovač, Prekmursko godbo Bakovci in drugimi.

Ustvarja pretežno v domačem, prekmurskem narečju. V sodelovanju z Milivojem Rošem je leta 2006 nastala sedaj že skoraj ponarodela pesem “Moja Sobota”, posvečena Sobočancem in prekmurski duši. Pesem je našla svoje mesto tudi v knjigi Prekmurščina, kinč predragi – Živa prekmurska kulturna dediščina v zvoku in pisavi, ki je izšla leta 2022.

Pesem »Ugibanja«, za katero je glasbo in aranžma napisal Rajko Marjanovič, besedilo pa Dorina, je bila izbrana na natečaju Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije in izdana na zgoščenki »Nov dan – Rock zgodbe«.

Dorina se vse svoje življenje ukvarja z glasbo. Veliko pozornosti v svojih glasbenih stvaritvah namenja prekmurski besedi in rodni Murski Soboti.

Dorina Gujt

Priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture je prejel glasbeni ustvarjalec Miran Celec. Predlagala ga je skupina 27 posameznikov s prvopodpisano Matejo Kar Dcosta in Dominik Bagola Balladero

Miran Celec se z glasbo ukvarja že od malih nog. Svojo ljubezen do te umetnosti je najprej uresničeval v raznih pop in rock skupinah. Sodeloval je z mnogimi znanimi slovenskimi in tujimi glasbeniki ter nastopal na številnih festivalih in koncertih doma in v tujini.  

Svoje znanje in izkušnje že več kot dve desetletji z veseljem in predanostjo prenaša na mlajše generacije glasbenikov v Pomurju. Je vodja in mentor glasbene delavnice GOVOREČI BOBNI v Murski Soboti, kjer uči otroke in mladostnike osnov bobnanja in jih spodbuja k ustvarjalnosti ter v njih krepi ljubezen do glasbe.

Prvo glasbeno delavnico so pripravili 30. marca 2001, takrat pod okriljem Mladinskega Informativnega kulturnega kluba Murska Sobota. Miran Celec je bil že takrat vodja glasbene delavnice in vse do danes ostal tudi edini mentor delavnic Govoreči bobni. V vseh teh letih se je na delavnicah izobraževalo več kot 350 udeležencev, najmlajši je štel komaj 5 let, najstarejši pa 55.

Glasbena delavnica Govoreči bobni otrokom in mladostnikom ponuja možnost učenja bobnanja in spoznavanje različnih glasbenih stilov in kultur. Zasnovana je kot neformalna oblika glasbenega izobraževanja, ki temelji na igrivosti, zabavi in sodelovanju.  

Miran Celec in udeleženci delavnic Govoreči bobni so do danes sodelovali že na več kot 120 različnih dogodkih:  festivalih, koncertih, delavnicah in tekmovanjih. Med odmevnejšimi nastopi je sodelovanje Govorečih bobnov na državni proslavi ob 95. obletnici dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Beltincih.

Miran Celec je kot mentor glasbene delavnice Govoreči bobni vedno prijazen, potrpežljiv, motiviran in strokoven. S svojo energijo, humorjem in znanjem navdušuje otroke in mladostnike za glasbo in jim pomaga pri razvoju njihovih glasbenih sposobnosti in interesov. S svojim delom dokazuje izjemno glasbeno nadarjenost, kreativnost in pedagoško poslanstvo.

Miran Celec

Priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture je prejel Tomaž Kuhar. Za priznanje ga je predlagala skupina predstavnikov Upokojenskega mešanega pevskega zbora Stari Kovači, in sicer Jože Brunec, Marjan Suhadolnik, Albin Rodež in Zdenka Čižić ter dr. Branko Škafar s sopodpisanima Vlasto Veren in Osnovno šolo II Murska Sobota

Tomaž Kuhar je upokojeni glasbeni pedagog in velik ljubitelj glasbe. Kot zborovodja je prvič nastopil leta 1968 z Mešanim pevskim zborom Dokležovje. Leta 1972 je prevzel vodenje Mešanega pevskega zbora Štefan Kovač, ki ga je vodil 19 let. Zbor se je kmalu uvrstil med vodilne v pomurski regiji in širše. Kot zborovodja je navezal stike z eminentnimi zbori doma in v tujini, pripravil odmevne koncerte in izmenjave. Z Mešanim pevskim zborom Štefan Kovač se je dvakrat udeležil tekmovanja Naša pesem v Mariboru in prejel priznanje ter bronasto plaketo Z zborom so se redno udeleževali tudi Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Na taboru je Tomaž Kuhar imel čast dirigirati skoraj 2000-članskemu združenemu moškemu zboru.

V 80-tih letih je bil dvakrat mentor porabskim zborom za Porabske dneve v Cankarjevem domu v Ljubljani. V tem obdobju je vodil tudi Mešani pevski zbor Radenska, s katerim je sodeloval 32 let. S tem zborom je posnel kaseto in zgoščenko s pestrim izborom zborovskih skladb. Vodil je še različne pevske in etno skupine.  

Na vseh šolah, kjer je služboval, se je trudil za pestro glasbeno življenje. Prejemal je priznanja in pohvale na revijah in tekmovanjih otroških in mladinskih pevskih zborov. Vodi je tudi tamburaški orkester na OŠ I Murska Sobota ter etno skupino Sunčavnice na OŠ II v M. Soboti. Tudi nastopi teh skupin so bili v strokovnih krogih v regijskem in državnem merilu spodbudno ocenjeni.

Od leta 2005 vodi Komorni mešani pevski zbor porabskih Slovencev Monošter. Zbor je že enajstkrat sodeloval na reviji Primorska poje, sodeluje tudi na kulturnih dogodkih v Porabju in drugje ter tako v povezavi z zbori iz matične domovine predstavlja pristno prijateljsko in kulturno vez med sosednjima državama, Slovence iz Porabja pa povezuje z matično domovino. Tomaž Kuhar že od ustanovitve pred desetimi leti vodi tudi Upokojenski mešani pevski zbor Stari Kovači.

Tomaž Kuhar