Dirka po Sloveniji: Tako slika pride do vaših ekranov
V teh dneh budno spremljamo 25. kolesarsko dirko po Sloveniji, ki se je minulo sredo s prvo etapo pričela v središču Lendave. Mnoge zanima, kako sploh pride slika do televizijskih ekranov, glede na to, da gre za neprekinjeno gibanje. Za vas smo poiskali odgovor, ki pa je precej zanimiv, dejanski prenos pa je tehnično dokaj zapleten.
Kolesarji so ves čas v gibanju, potujejo od starta do, recimo, 150 km ali več oddaljenega cilja, zato seveda kamer ne morejo fizično (s kablom) priklopiti na reportažni avto. Namesto kablov se signal iz kamer na motorju do reportažnega avtomobila, ki je običajno na cilju, prenaša s pomočjo mobilnih linkov (povezav). Z motorja najprej na helikopter, ki leti nad pelotonom, s helikopterja se signal prenaša na letalo, ki kroži na veliki višini, iz letala pa “dol” v reportažni avtomobil, kjer se slika obdela in dokončno pošlje na oddajnike.
Med motorjem, helikopterjem in letalom ne sme biti nobene fizične ovire, sicer prenašanja signala ni mogoče. Če motor pride pod most ali v predor, signal izgubijo, to lahko opazite tudi gledalci, če spremljate Tour ali Giro. In ker so tu še hribi – helikopter, ki zbira signale z motorjev, pošilja signal naprej do letala, saj je le to dovolj visoko, da med njim in reportažnim avtomobilom na cilju ni nobene fizične ovire. Na Touru so vedno v pogonu štirje motoristi z mobilnimi linki, ves čas so v zraku trije helikopterji (trije v rezervi na tleh) s posebnimi kamerami v oljni kopeli in letalo.
Bili so že poskusi prenosov dirke v Kranju in pa etape na Vršič, vendar le v omejenem obsegu. Namreč prenašali so krajši kranjski krog, kjer je zadostoval le en helikopter za pošiljanje signala, podobno so pri RTV Slovenija pokrili tudi Vršič, kjer je za zadnji vzpon dovolj le en helikopter, ki pošilja signal v reportažni avtomobil na vrhu. Toda vse to so zgolj poskusi in zasilne rešitve, “izplen”, viden na ekranih, pa seveda niti približno takšen, kot je na Touru ali Giru.
